Prizorišče je bilo elegantno okolje ljubljanske operne hiše, v notranjost katere so te pospremili pladnji šampanjca in varnostna služba G-7 v slavnostnih uniformah z manšetami.

Večer sta odprla Mojmir Sepe z orkestrom RTV Slovenija in voditeljica Ivana Šundov v slavnostni toaleti, kar je dalo slutiti, kakšen bo ton celotne slovesnosti - klasičen, privzdignjen, hotel bo obuditi zlate čase slovenskih meščanskih družabnih dogodkov.

Revija kot glasilo sufražetk?
Šundova je s svojim artikulirajočim glasom profesorice fonetike in pretirano privzdignjenimi gestami občinstvu želela prikazati revijo Jano, ki celoten dogodek organizira, kot glasilo slovenskih sufražetk, še več, kot medij, ki je lastnoročno dal ženskam enakopravnost. Čeprav, kot je ugotovila pozneje, so ženske kljub številčni prevladi še danes manjšina. Govor je zašel v še bolj čudne vode, ko je voditeljica hotela v njem združiti vse - umrle diktatorje, uvedbo evra in kitajsko leto psa. Od tu smo nekako (ne me vprašati, kako) le prišli na bistvo - da naziv Slovenka leta nagrajuje odličnost in ženske, ki vračajo vero v etične ter strokovne standarde. Ženske, ki jim besed ne pišejo P. R.-ovci. Zanimivo, kako je več ljudi v enem večeru postavilo Janino Slovenko leta nasproti drugim, (manjvrednim?) Slovenkam - misicam, manekenkam in podobnim.

Ah, ti humorni vložki …
In ravno, ko smo se že nekako prepustili temu vzvišenemu tonu in čakali le še na glasbeno spremljavo orgel ali kakega podobno povzdignjenega glasbila, je nastopil čas za obvezen komičen vložek. Brez njih pač žal ne gre več na nobeni prireditvi. Žal, ker smo že davno opustili vsakršno upanje, da bi bili komični vložki dejansko smešni. Tokrat nas je doletel skeč večdejanka o ženskah in njihovi (ne)enakopravnosti. Nastopajoča sta bila dva: prvi, ki naj bi predstavljal slovenskega ministra, je spominjal na lik iz nanizanke Alo Alo, drugi, ''angleški lord'' s polomljeno slovenščino z narejenim britanskim naglasom, pa je bil izrezan član Faulty Towersov. Ena izmed njunih cvetk: "Evropska unija je kot ženska. Tudi, ko ji bomo predsedovali, nam bo ukazovala ona."

Evergreen, simfoniki in Anžej Dežan
Sledil je "oddih z Anžejem Dežanom" (besede Ivane Šundov) - ki je dobil nehvaležno mesto med dvema legendama slovenske glasbe, ko je bila glasba še res glasba - Mojmirom Sepetom in Eldo Viler. Anžej se je verjetno zavedal, v kakšni družbi je, zato je situacijo reševal s klasiko - Med iskrenimi ljudmi. Izbor pesmi je bil rahlo ironičen, glede na to, da so operno hišo pretežno napolnjevali politiki, lepotne kraljice in pripadniki medijev. Humornih podtonov pa s tem še ni bilo konec. Oder je kmalu zavzel Jani Kovačič, ki je postregel z morda kar preveč sofisticiranim humorjem na račun večnega odnosa moški - ženske. Kovačičeva recitacija je trajala kar nekaj minut in kakšnih pet popisanih listov. Smeh je bilo slišati le pri šali, ko so bile omenjene luknje na golfigrišču. Pojasnilo, s čim jih je interpret primerjal, da je izzval smeh občinstva, ni potrebno. Dovolj je, da rečemo, da Slovenci, kot skoraj vsi ljudje, padajo na dokaj primitiven tip humorja.

11 uglednih kandidatk
Ob plesalcih stepa in dekletu na drsalkah smo končno pridrsali do predstavitve 11 kandidatk za laskavi naslov Slovenke leta: novinarka, urednica in voditeljica Alenka Arko, pevka Neža Buh - Neisha, igralka Silva Čušin, alpinistka Tina Di Batista, predsednica Centra za avtizem Vesna Melanšek, etnologinja Marija Makarovič, višja državna tožilka Vlasta Nussdorfer, kolumnistka Dnevnika Tanja Lesničar Pučko, direktorica in predavateljica Poslovne šole Bled Danica Purg, županja občine Ljubno Anka Rakun in specialistka kardiologinja Metka Zorc. Ko si poslušal njihove opise, je celo največji cinik moral pustiti pomisleke ob strani in se strinjati, da je izbor vsekakor plemenit in da bi si prav vsaka zaslužila naziv Slovenke leta, ki ga sicer izbirajo bralci revije Jana. Ti so očitno naklonjeni zdravnicam, saj so že drugo leto zapored za Slovenko leta izbrali doktorico.

Že drugič iz zdravniških voda
Letošnja zmagovalka je postala Metka Zorc, ustanoviteljica tretjega slovenskega centra za zdravljenje bolezni srca in ožilja, MC Medicorja v Izoli. Na oddelku za srčno kirurgijo so opravili že okoli 500 uspešnih operacij zelo bolnih, imajo nizek delež umrljivosti, ki izolski Medicor uvršča med pomembne svetovne centre. Tudi oddelek za invazivno diagnostiko se lahko postavi ob bok najboljšim na svetu. Zorčeva je tudi predstojnica Inštituta za histologijo na ljubljanski medicinski fakulteti in sodeluje pri ustanovitvi centra za rehabilitacijo in preventivno kardiologijo v Piranu, so zapisali v obrazložitvi revije Jana. Odgovorna urednica Jane Melita Berzelak je kipec predala Zorčevi z besedami, da so letos za Slovenko leta izbrali žensko, ki si je "drznila sanjati najdrznejše sanje, ampak je imela tudi dovolj trme in moči, da ji je velik del teh sanj uspelo že uresničiti, del pa verjamemo, da ji še bo. To je zdravnica, ki največ da na toplino, na odnos do bolnika".

Naslova ni pričakovala
Nova Slovenka leta je po prireditvi za MMC povedala, da naziva nikakor ni pričakovala in da je zelo presenečena, misli pa, da so imeli zaslugo pri tem tudi njeni pacienti, ki so pošiljali glasove zanjo. Priznanje je še posvetila celotni ekipi Medicor, izrazila pa je tudi zadovoljstvo, da so čakalne dobe za srčne operacije in diagnostične posege dejansko izginile in da lahko bolniku nudijo kakovostno zdravljenje, v lepem okolju, kjer se pozabi na bolezen. Zorčeva je bila polna pohvalnih besed tudi za svoje sokandidatke. Po njenem mnenju bi vsaka izmed njih lahko dobila naziv praktično za življenjsko delo: "Letos ni niti ene, ki si naslova ne bi zaslužila," je za MMC povedala zmagovalka, ki je sicer ponosna tudi na to, da so v njeni ekipi v Medicorju, razen prof. Ninoslava Radovaniča, same ženske.

Vsi na pršut in šampanjec!
Večer se je končal, kot se spodobi - s kulturno ustanovo, spremenjeno v švedski bufet. Ni je čez francosko in pršut, so si verjetno rekli gostje in se potrpežljivo postavili v neskončno dolgo vrsto ob mizah, prepolnih s hrano. Med gosti so bili resnično vsi, ki kaj štejejo v tej mali podalpski deželici: misice (Nataša Pinoza, Iris Mulej), športnice (Mima Jauševec), novinarske staroste (Tone Fornezzi - Tof, Manca Košir), igralci (Demeter Bitenc, Jerca Mrzel), politiki (Zoran Janković, Vika Potočnik), modni oblikovalci (Erik Maj in Matjaž), pevci (Regina, Anika Horvat), voditelji (Taiji, Barbra Jermann) in nepogrešljivi kosi te čudovite estradne sestavljanke (Erazem Pintar).

Pred Metko Zorc so naziv osvojile ...
Izbor poteka od leta 1988 - takrat je bila za prvo Slovenko leta izbrana Mojca Drčar Murko. Lani je zmagala zdravnica Mojca Senčar, leta 2004 pa flavtistka Irena Grafenauer. Bralci Jane so za Slovenko leta 2003 izbrali Benko Pulko, leta 2002 Štefko Kučan, leta 2001 Vlasto Jeseničnik, leta 2000 Marijo Zakušek, leta 1999 Mileno Močivnik, leta 1998 Emilijo Baranjo, leta 1997 Ireno Polanec, leta 1996 Brigito Bukovec, leta 1995 Metko Klevišar, leta 1994 Milo Kačič, leta 1993 Vido Žabot, leta 1992 Vido Jeraj Hribar, leta 1991 Tanjo Starič, leta 1990 Viko Potočnik in leta 1989 Ljerko Bizilj.

Kaja Sajovic