Po nastopih v Londonu, Zagrebu, Beogradu, Skopju in Budimpešti se Vodopivec vrača v Ljubljano, in sicer s svojim sološovom 360 stopinj. Kar dva večera zapored (15. in 16. novembra) bo nastopil v Cankarjevem domu (Štihova dvorana). "V londonskem klubu Comedy Store ima lastnik navado, da po nastopu pride do tebe in ti pove, katere šale so mu bile všeč in katere ne. In če želiš tam znova nastopiti, tiste, ki mu niso bile všeč, ne govoriš več," poudarja pomembno razliko v nastopanju doma in v tujini Vodopivec in dodaja: "Pri nas je malce drugačna situacija, saj smo majhen trg, občinstvo in komiki pa se lahko tudi večkrat v istem letu srečajo."

Več pa si lahko preberete v pogovoru spodaj.

Povsod je lepo, doma pa najlepše. Velja to tudi za slovenske stand up komike? Kaj pa za vas?
Doma je brez dvoma najlepše. Potovanja in tujina so super, ampak vedno se je lepo vrniti domov. Še posebej če nastopaš v drugem oz. tujem jeziku, je nato nastop doma, v maternem jeziku, kot da bi te izpustili iz kletke. Veliko več svobode in možnosti izražanja.

Kako to, da boste svoje točke popeljali v Cankarjev dom? Kaj pripravljate?
Začutil sem, da je čas za še en korak naprej. Tokrat v hram slovenske kulture. Nov izziv in preizkušnja zame, Štihova dvorana je povsem okrogla, tako da se bom moral vrteti kot propeler. Bo pa zagotovo zaradi tega malce drugače in upam, da še bolj zabavno.

Zadnje čase precej nastopate. Kdaj najdete čas za nove domislice?
Ja, kar precej nastopam, predvsem me veseli, da se odpirajo možnosti nastopanja tudi na Hrvaškem, v Srbiji in pa angleško govoreči trg. Domislice nastajajo ves čas, beležke imam polne opazk in potencialnih šal. Vseeno pa potem sam proces razvijanja neke ideje, lahko malce traja (smeh).

Pa se vas kdaj - v času vaših inspiracijskih dogodkov - kadar ste v družbi, vaši sogovorniki naveličajo? Kdo je največkrat vaše testno občinstvo?
Po navadi me pred spanjem prime, da bi punci razlagal ideje, ki bi lahko postale 'fore' in ker je pozna ura, se potem jezi in me hoče nagnati spat. Tako da takrat ni ravno merodajna, saj so njeni odgovori bolj v stilu: "Ja ja, ha ha, fino fajn, pojdi zdaj spat!" Tako da je edini način, da res izveš, ali neka šala deluje, da jo preizkusiš pred občinstvom.

Kako vi ohranjate resnost med vašimi točkami (pri tem mislim, da se ne začnete nekontrolirano smehljati, še preden poveste do konca šalo)?
Hm, ne vem, včasih, ko se nekaj domislim, mi je smešno in se sam pri sebi zahihitam. Vendar preden to pride do odra, sem šalo že tolikokrat ponovil, da mi ni več smešna (smeh). Se pa zgodi na nastopih kdaj kaj nepričakovanega in improviziranega, kar te ne more pustiti ravnodušnega. Nekoč sem ves večer nekega gospoda spraševal, ali je ženska poleg njega žena ali punca in navezoval različne zadeve na njiju, pa se je samo hihital. Proti koncu smo ugotovili, da je bila to njegova mama. Celotna dvorana je planila v smeh, vključno z menoj.

Ko ste začenjali, so bili nastopi v Cankarjevem domu še precej idealistični cilj. Kaj je danes za vas nepredstavljiv cilj?
Res je. Nekoč sem samo sanjal o takšnih nastopih, danes pa se kar uresničujejo. Hm, ciljev je ogromno. Turneja po državah nekdanje Jugoslavije. Uveljavitev na angleškem trgu, solopredstava na največjem festivalu komedije na svetu v Edinburgu, turneja po Skandinaviji. Verjetno pa je moj najbolj idealističen cilj trenutno ideja, da bi skupaj s kolegi komiki iz celotne nekdanje skupne države posneli film - pravo jugokomedijo. Še en idealistični cilj pa je nastopati v Parizu v francoščini in v Berlinu v nemščini, da ne bodo šla vsa ta leta učenja tujih jezikov v nič (smeh).

Za nekatere slovenske stand up komike je znano, da so v letih naštudirali nekaj šal, ki se jih zdaj držijo kot pijanec plota. Kako se vi izogibate tega? Kdo je vaš največji kritik oz. oseba, ki vam pove, kaj delate dobro in kaj slabo v vaših nastopih?
V Angliji na primer večina komikov nastopa tudi po 25 let z istim 30-minutnim nastopom, saj je, recimo, v Londonu samo nekaj odstotkov možnosti, da te nekdo vidi dvakrat. Proces nastajanja šal je dolgotrajen in ko imaš enkrat kompakten set šal, bi si želel, da ga slišijo vsi. Poleg tega je v Angliji tako huda konkurenca, da si komiki niti ne morejo privoščiti eksperimentiranja, saj v primeru, da nastop ne bi bil tako uspešen, v tisti klub ne bi bili več povabljeni. V londonskem klubu Comedy Store ima lastnik navado, da po nastopu pride do tebe in ti pove, katere šale so mu bile všeč in katere ne. In če želiš tam znova nastopiti, tiste, ki mu niso bile všeč, ne govoriš več.

Pri nas je malce drugačna situacija, saj smo majhen trg, občinstvo in komiki pa se lahko tudi večkrat v istem letu srečajo. Študenti, ki študirajo v Ljubljani, se na primer odpravijo na večer v Ljubljani, čez en mesec pa nas vidijo še v domačem kraju. Program je seveda isti, saj gre za različne kraje. Sam se trudim ves čas ustvarjati nov material, pripravljamo večere novega materiala v Klubu Gromka na Metelkovi, enkrat mesečno gostim večere v Siti teatru, kjer se trudim imeti vsakič vsaj 10-minut novega, nov material pa moramo imeti komiki tudi na nastopih na festivalih Panč in Lent. Največji kritik pa je seveda občinstvo. Če neko šalo poveš trikrat, pa še vedno ni smeha, najverjetneje ni smešno. Takrat se je treba vrniti v "delavnico" in šale dodatno pobrusiti (smeh).