"Našla sem se v tem, kar počnem. Obožujem to glasbeno zvrst, ki jo izvajam - tj. zabavno glasbo. Nikoli mi ni nič težko narediti pri tem delu," pojasnjuje Žagarjeva. Pevka in učiteljica klavirja je po letošnji podelitvi gongov domov odnesla že tretjo nagrado. "Vse dobre stvari so tri. Ravno tako sem vesela, še bolj sem vesela kot takrat, ko sem prejela prvi gong," je pojasnila pevka.

Kaj še je povedala, si lahko preberete spodaj.

Tanja, ostajate daleč najbolj priljubljena slovenska pevka, če sklepamo po nagradah gong in viktor, že tretje leto zapored. Letos se je ponovila zgodba iz preteklega leta tudi na gongih.
Kako že pravijo? Vse dobre stvari so tri. Ravno tako sem vesela, še bolj sem vesela kot takrat, ko sem prejela prvi gong. Kajti dobiti tri gonge zapored je že res nekaj zelo lepega in potrditev, da je med menoj kot izvajalko in ljudmi, ki me imajo radi, me poslušajo in imajo radi mojo glasbo, močna vez. Da se še krepi. In to je najpomembneje. Ljudje so tisti, ki nas morajo bodriti, nas spremljati, nas poslušati - prihajati na nastope in koncerte. Kupiti CD-je, albume, da lahko mi uspešno ustvarjamo. Tako da naj, naj, najlepša hvala še tretjič za ta prečudoviti gong.

Kako ohranjate ob sebi tako zveste poslušalce?
Jaz to tako neskončno rada počnem. V bistvu ni nobene velike filozofije. Našla sem se v tem, kar počnem. Obožujem to glasbeno zvrst, ki jo izvajam - tj. zabavno glasbo. Nikoli mi ni nič težko narediti pri tem delu. Če bi me zdaj nekdo poklical in rekel: "Tanja, takoj zdaj moraš na intervju v Mursko Soboto." Ne bi nič oklevala, sedla bi v avto in šla (smeh). Mislim, da to ljudje tudi opazijo in jim je všeč, ker sem maksimalno predana svojemu delu. Oni pa potem skupaj z mano.

Koliko nastopov je približno letos za vami?
Joj, zdaj ste me pa dobili (smeh). Kar koli bom zdaj rekla, ne bo prav. Ogromno. Lahko rečem, da ni konca tedna, ko bi bila prosta. Petki, sobote in nedelje so vsi zasedeni. Med tednom se zvrstijo različne prireditve. Delamo skozi celotno leto. Tudi to je najbrž en razlog, zakaj smo z mojo ekipo tako uspešni. Praktično nimamo premora. Ves čas smo prisotni na terenu. Izdajam plošče, snemam nove videospote, se družim z ljudmi po svojih koncertih - jih spoznavam, navezujem stike. Podiram distanco, ki velja, da mora biti med izvajalcem in poslušalci. Jaz ne čutim, da mora obstajati. Jaz čutim, da si moramo biti čim bližje. Mene to izpolni. Ljudi pa očitno tudi.

Kdaj najdete čas zase?
(Smeh.) To me tolikokrat vprašajo: kaj pa tvoj čas? To je vse moj čas. Jaz se ukvarjam z glasbo in to počnem v svojem prostem času. To ni več moje delo, ampak je postal moj način življenja. In ko ti neko delo postane to, si srečen, zadovoljen, izpolnjen in komaj čakaš nove podvige, da jim greš naproti.

Kako to, da ostajate ena izmed izvajalk, ki se drži svoje glasbene smeri in od nje ne odstopa v preveliki meri?
Jaz imam zelo rada zabavno glasbo. Zelo rada imam slovenski jezik, zato so tudi vse moje skladbe v lepem, razločnem, razumljivem sporočilnem slovenskem jeziku. Delam to, kar mi je všeč, in to, kar čutim. Nekaj pesmi - večino besedil in melodij - sem sama ustvarila. Vse nastane spontano: živiš, spremljaš, kaj se dogaja okoli tebe. Malo opazuješ, poslušaš ... Ogromno se pogovarjam z ljudmi. Zelo rada se pogovarjam s starejšimi ljudmi, ki imajo številne izkušnje, jih poslušam in gledam z odprtimi očmi. Vse to zlijem v lepa besedila in melodije. Tudi jaz sem se že preizkusila v narodno-zabavnih vodah. Eno pesem sem posnela skupaj z ansamblom Spev - tisto Slakovo: Minili sta že leti dve. Zagotovo se bom še kdaj podala na takšen glasbeni izlet. Zagotovo pa bom ostala zvesta svoji zabavni, plesni zvrsti.

Kaj vas še čaka do konca letošnjega leta?
Pred kratkim sem izdala nov videospot, za pesem Nora noč. Nadaljujem tudi samostojne koncerte. Do konca leta me čakata še dva. 5. decembra v Delavskem domu v Trbovljah in 16. decembra v dvorani Tabor, kjer si koncert delim z Draženom Zečićem. Jaz bom odigrala pol, on pol - to bo spet ena nepozabna nora noč. Predvsem me čaka delo še naprej. Treba se je boriti in vztrajati in nikoli obupati. Tam, kjer je delo in srce, je tudi uspeh. Mogoče kdaj malo pozneje. Ampak, saj delamo na dolgi rok.