Kristalna palača v ljubljanskem BTC-ju je namreč danes gostila prvi tek po stopnicah na najvišjo stavbo v Sloveniji. V tujini že dobro utečena športna disciplina - znamenita sta na primer teka na newyorški Empire State Building in Petronasovo stavbo v Kuala Lumpurju - je tako prišla tudi k nam.

V disciplini Step Up (en tek na vrh) sta nalogo najhitreje opravila Jasmina Klančnik in Matic Dovžan, v kraljevski disciplini Ekstremni Step Up (trije teki na vrh) sta slavila Karmen Klančnik in Matjaž Mikloša.

Štafetni teki pa so bili v treh kategorijah - med "civilisti" je slavila ekipa Odpisani, med gasilci, ki so tekli v polni "bojni" opremi, je slavilo Prostovoljno gasilsko društvo (PDG) Podbrezje, v še težji preizkušnji - z uporabo dihalnega aparata - pa PGD Spodnje Pirniče - Vikrče - Zavrh.

20 nadstropij ni mačji kašelj
Mi smo se tokrat posvetili gasilcem. "Celotna oprema je res težka - tehta tam nekje med 20 in 25 kilogrami," zahtevnost izziva potrdi svetlolasa Maja iz PGD Mavčiče, ko prisopiha na vrh Kristalne palače. "Glede na to, da v Trbovljah nimamo nekih visokih zgradb, smo se lahko pripravljali bolj malo - tam nekje okoli deset nadstropij, kar je polovica tega, kar smo morali premagati danes, ko smo lahko prvič preizkusili, kako je priti v 20. nadstropje zgradbe," doda trboveljski gasilec Sandi.

In kako je priti v 20. nadstropje? "Seksi. Malo se preznojiš," se posmeji Jaka iz PGD Vodice, ki pravi, da je najtežje nadstropje zadnje, saj takrat najbolj "potegneš navzgor". "Ko sem bil v 13. nadstropju, so mi rekli še malo - sem mislil, da sem že čisto blizu cilju, pa nisem bil. Na koncu pa je že res težko," se je strinjal tudi zasopihani Blaž iz PGD Dole.

Za Igorja in njegova sotekmovalca iz zmagovalne gasilske štafetne ekipe PDG Podbrezje - trojica je do vrha skupno potrebovala tri sekunde manj kot deset minut - pa je bila to zgolj "trening varianta", saj so vsi trije športniki in tečejo tudi maraton. "Vsi imamo na 21 km čas pod 1:25:00, zato ni problema preteči tudi 20 nadstropij," pojasnijo. A kljub zmagi se nimajo za najboljše ali najsposobnejše gasilce v Sloveniji ta hip: "Mi smo imeli danes le največ kondicije," pravijo.

Najzahtevnejša preizkušnja z dihalnim aparatom
Najboljši med najboljšimi pa so bili danes gasilci iz PGD Spodnje Pirniče - Vikrče - Zavrh, saj so zmagali v ekstremni gasilski štafeti - teku v popolni delovni opremi in z dihalnim aparatom.

"Gibanje z masko je težje, saj je zrak v jeklenki stisnjen in ga moraš dihati takega - reducirni ventil ga sicer zreducira, vendar je kljub temu nekoliko drugače. Pod masko ti je vroče, zrak pa je bil sicer zelo hladen, zato nas peče v grlu in bomo tudi jutri najbrž še nekoliko hripavi," nam večjo zahtevnost podviga opiše gasilec Matic Plaznik.

"Je pa tek z vso to opremo bolj realna situacija, saj masko nosimo tudi, kadar gremo v ogenj, zato smo se tudi odločili, da bomo tekmovali tako. Bolje, ko si pripravljen, manj zraka porabiš - to je zelo pomembno zato, da si lahko dalj časa v prostoru, saj moraš ven takrat, ko ti zmanjka zraka, to pa pomeni, da toliko časa ne moreš pomagati," doda.

"Večinoma sem preskakoval po dve stopnici, začel sem s tekom, potem prešel v hojo, vmes kombiniral hojo in tek, ko pa vidiš 18. nadstropje, daš res vse od sebe in se potrudiš do konca, da čim prej prideš na vrh," opiše recept za zmagovito kombinacijo.

Pomagajo, da osrečijo ljudi
Doda, da vsaka stvar, na katero gredo - ogenj, žled, poplave - zahteva od gasilcev veliko fizične pripravljenosti, zato se poskušajo dobro pripraviti, da znajo delati z opremo in so usposobljeni za posredovanje. "Gre za prostovoljno gasilsko društvo, tako da imamo člani sicer svoje službene ali šolske obveznosti, vendar se poskušamo čim bolj redno usposabljati, skoraj vsak teden. Kadar pa smo na terenu kot v primeru žleda ali poplav, nas pa ni doma po ves teden, tja hodimo le spat," pojasni.

Kakšni pa so občutki gasilca pri delu na terenu, nas je zanimalo. "Ko dobiš poziv in se začne intervencija, te skrbi, na kaj boš naletel, kaj se lahko tudi tebi zgodi, kako boš rešil stvar. Ko pa se stvar konča in se zadeva uredi, ti zelo veliko pomeni sreča ljudi, ki jim pomagaš in nekaj rešiš - vidiš, kako so ti hvaležni, da si naredil nekaj dobrega in ta občutek je res nepopisen," navdušeno opiše Matic.

Gasilstvo kot družinska tradicija
Kako pa se je sam sploh odločil za aktivno vključitev v gasilsko društvo? "Pri nas je to družinska tradicija, že dedki in pradedki so bili gasilci, tudi nekako ustanovitelji društva in so bili tam pač že vsi moji predniki, zato se mi je zdelo samoumevno, da to tradicijo nadaljujem tudi jaz," prizna mladenič.

Star je 21 let, v PDG-ju pa je že 15 let: "To gre res že od malih nog," nasmejano pristavi. Izkoristil pa je tudi prvo priložnost, da je lahko odšel na teren: "Izpit za gasilca lahko narediš pri 16 letih in takrat sem ga tudi naredil, da sem lahko prišel v operativno enoto. Nato pa imaš možnosti še dodatnih tečajev in izobraževanj, da si usposobljen za različne stvari," pojasni. V januarju se bo v Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje na Igu začelo usposabljanje za poklic gasilca - poklicnih gasilcev imamo v Sloveniji sicer okoli 800. Bomo kdaj med njimi morda videli tudi Matica? "Najprej bom doštudiral na strojni fakulteti, potem pa bom videl, za kaj se bom odločil - morda res za poklicnega gasilca," se posmeji.