"A unique house experience", kot se je bahal izvesek pred za potrebe festivala predelano Adrijino prikolico z leseno teraso, v teh dneh ponuja tematske beljakovine, ki ponujajo cel razpon mesovja od "slaloma" (costata), prek "super G-ja" (taglio coronini) in "kombija" (rostbif & piščanec) do svete krave vseh mesojedcev (predvsem pa tistih tu v Italiji) - florentinca po imenu "gold". Tisto, kar si Tina tudi sama rada privošči po izčrpajočih treningih.

Cene so "olimpijski prvakinji", kot je opozarjal izvesek pred lokalom, primerne in segajo od 24,14 evra do 35 evrov za florentinca. Surovo meso (goriškega mesarja) v vitrini v kombinaciji s postanim pečenim krompirčkom in grozdjem pod prozorno folijo je bilo sicer videti manj mikavno od selfijev z zagorelo Tino in Andreo Massijem, ki sta pred svoj steak house zbrala celo za izjemno dobro obiskan "Gusti" impresivno množico ljudi.

Okoliški (domoljubni slovenski) vinarji so imeli kaj pripomniti tudi čez tako rekoč v celoti italijansko ponudbo hiše, ki naj bi promovirala slovensko prvakinjo, a Tinina ekipa, uslužno na voljo za avtograme, se kaj dosti ni pustila motiti v tej prvi jeseni zatišja za našo šampionko, ki sicer z uradno nepreklicno napovedjo slovesa od belega cirkusa še odlaša.

Samo za VIP
"Od 15.30 do 17.00 samo VIP-gostje", je opozarjal izvesek nad jedilnikom, varnostniki pa so svojo nalogo vzeli izjemno resno in v maniri varovanja prave zvezdnice preganjali neposvečene goste celo s klopce, sestavljene iz odsluženih Stöcklijevih smuči, pred lokalom.

Jasno, smrtniki bi se lahko preveč približali ekskluzivnim povabljencem, ki so po ogledu velikega kristalnega globusa in odličij znotraj prikolice in pomikanju zrezkov na leseni terasi pred njo lahko izmenično delali selfije z Mazejevo in prvakom SDS-a Janezom Janšo (s Team to aMaze si sicer stranka deli goriškega odvetnika Damijana Terpina), ki je ob tej priliki v Gorico pripeljal še soprogo Urško in oba otroka.

Gorica je sicer Mazejevi že nekaj časa drugi dom, saj od tam prihaja njen kondicijski trener in sopotnik Massi. In če je to očarljivo mesto ob slovenski meji običajno precej zaspano, se za časa štiridnevnega festivala Gusti di Frontiera spremeni v pravo malo globalno vas, polno vonjav, okusov in žlahtne kapljice z vsega sveta.

Središče mesta, zaprto za promet, namreč zasedejo stojnice, ki ponujajo pijače in jedi z vsega sveta (v avstrijskem kotičku teče pivo in se pečejo klobase, v francoskem strežejo ostrige, v argentinskem obračajo orjaške kose mesa na žaru ...). In ker Gorica z "Gusti" res diha, zaprte in zapuščene stare trgovine in lokale ob tej priložnosti odprejo v nekakšen "pop up lokale" in v njih spustijo vinarje, ki (proti plačilu) podnevi točijo svoje steklenice ob spremljavi tipičnih italijanskih "cicchettijev" (prigrizkov, op. a.), v nočnih urah pa začnejo ob glasbeni podlagi mešalcev zvoka pokati šampanjci.

Gusti di Frontiera vabijo v Gorico še danes.