Voditelja bosta stopila na oder ob 22. uri, ko se bo začel neposredni prenos iz Ljubljane na drugem programu Televizije Slovenija. "Dobro je, da so akcije medijsko podprte, da so mehanizmi, kako, na kakšen način in za kaj donirati ali pomagati, jasno znani in razloženi, lepa in navdušujoča je pozitivna naravnanost in angažma posameznikov, je pa predvsem žalostno dejstvo to, da nas mora nekaj dodobra pretresti, da smo sposobni kdaj kaj odmisliti, pozabiti," je poudarila Ula.
To bo njuna prva skupna voditeljska izkušnja. "Hočem imeti zadnjo besedo," se je šalil Boštjan, ko smo izmenjali z njima nekaj besed pred torkovim koncertom Preplavimo trg, ki se bo sicer začel že ob 17. uri.

Znova se potrjuje dejstvo, da znamo Slovenci stopiti skupaj, ko je v igri dobrodelnost. Čemu to pripisujeta?
Ula: Sem prepričana, da res ni pogosto, da se ob tragedijah in katastrofah v vseh nas ne bi vzbudil čut za skupnost in sočloveka ...
Boštjan: Ne glede na to, da nas naslovnice bombardirajo s težkimi naslovi, ki so včasih še težji od posnetkov zatečenega in zavoženega stanja duha družbe ter odnosov, sem prepričan, da smo uspeli ohraniti delček sebe, delček človečnosti, ki se prebudi (tudi) ob takih katastrofah, zaradi katerih bova v torek vodila koncert.

Pri dobrodelnosti smo lahko priča zanimivemu pojavu, ko se določeni ljudje že skoraj preveč izpostavljajo, ko darujejo. Kakšen je vajin pogled na to?
Ula: Dobro je, da so akcije medijsko podprte, da so mehanizmi, kako, na kakšen način in za kaj donirati ali pomagati, jasno znani in razloženi, lepa in navdušujoča je pozitivna naravnanost in angažma posameznikov, je pa predvsem žalostno dejstvo to, da nas mora nekaj dodobra pretresti, da smo sposobni kdaj kaj odmisliti, pozabiti.
Boštjan: Strinjam se z Ulo, obenem pa menim, da si zaslužijo prezira vsi, ki iz človekove nesreče delajo kapital za svojo promocijo. Ne morem se znebiti občutka, da se ob vsaki nesreči, protestih, krizi ... pojavi nekaj posameznikov, ki se v soju žarometov razdajajo, jih pa kakšna manjša dobrodelna prireditev rada pogreši. Seveda gre le za občutek, ta pa rad vara.

Koliko je znašal največji znesek, ki sta ga kdaj darovala v dobrodelne namene?
Ula: Nazadnje sem prek SMS-sporočil največkrat podprla Hospic, večkrat na leto podarim obutev in oblačila, sodelujem pri dobrodelnih projektih in akcijah, skratka, želim in hočem širiti lepo in dobro.
Boštjan: SMS-i so priročen in učinkovit način za doniranje in zbiranje sredstev, ki je blizu tudi meni. Sem član vsaj ene humanitarne organizacije, kjer z delom in prispevki skušamo pomagati po najboljših močeh. Ko razmišljam o znesku, delu in materialnih stroških, ki ob tem nastanejo, sem rad prepričan, da gre zbrano v prave roke.

Vajeni smo vaju gledati v voditeljski vlogi, toda tokrat bosta prvič stala skupaj na odru. Kako poteka usklajevanje oz. priprave na vajin del?
Ula: Zaenkrat sva drug z drugim najintenzivneje na mejlih in telefonih, definitivno pa se v prihodnjih dneh obetajo tudi fizična druženja, usklajevanja misli in besed, želja ...
Boštjan: Jaz hočem imeti zadnjo besedo! Tudi tokrat. Točno tako je, kot pravi ona (smeh).

Kako sta se spoznala?
Ula: Boštjana sem spremljala še kot smrklja v oddaji E+, večkrat sva si po RTV-ju že pomigala z očmi, izmenjala kratek živjo in nasmeh, prvič pa uradno v neko skupno zgodbo stopava v tem trenutku. Tako da sva v četrtek premierno sedela skupaj na "brainstorming" sestanku in sončni delovni kavi uro zatem.
Boštjan: Bo držalo. Priznam, da sem si z Ulo želel delati od prvega dneva, ko sem jo videl "na" in "v" televiziji. Glede na to, kako se odziva, vem, da se v svojih željah in pričakovanjih nisem motil. Sam se rad hecam, ljubim ironijo, delanje norca iz sebe, provociranje, ohranjanje dostojanstva in preobrate ... Kar je za mnoge naporno, ker "igre" ne znajo ali ne upajo sprejeti. Ne vem, morda so premalo samozavestni ali pa so zatemnili programe, kjer tak pristop uspešno deluje že desetletja. Zanjo lahko rečem, da me "pogrunta", še preden odprem usta, in čeprav bova imela tokrat prvič priložnost delati skupaj, se mi zdi, kot bi imela za seboj desetine projektov in priložnosti. Če razkrijem še malo želja - če bi imel priložnost ustvarjati res veliko oddajo, recimo Marievega formata, bi si želel prav take osebe ob sebi.

Vajini oddaji odhajata na počitnice. Kje vaju bomo lahko srečevali v tem času odsotnosti z malih zaslonov Televizije Slovenija?
Ula: Hmm, kje proč od kamer, mikrofonov in ekranov, bližje realnosti (smeh).
Boštjan: Ja, če bo kdo zares pogrešal najini oddaji, se bomo srečali v arhivu, sicer pa, kot slišim, bova z Ulo dopustovala v podobnih krajih.

Zakaj se ne smemo izogniti Kongresnega trga v torek? In če bi imela moč - koga izmed glasbenikov bi še rada videla na odru?
Ula: Ker je v prvi vrsti namen dogodka pomagati zbirati sredstva za pomoč prizadetim v nedavnih poplavah in nama boste skupaj z nastopajočimi olajšali prenesti sporočilo in dobro energijo. Na odru pa verjamem, da bodo sami "fejst".
Boštjan: Zdaj si me pa našla. Če bi imel moč, bi zagotovo hotel še enkrat slišat Coverdala peti Soldier of Fortune, kot pred leti v Križankah, tudi Purple bi bilo fino napovedati, sicer pa, bivšega radijca ne smeš povprašati po glasbenih željah, ker smo lahko na Kongresnem trgu cel teden. Kar bi bilo škoda, saj se lahko namesto tedna dni "rolamo" v spominu za vse večne čase. In prav to je razlog, zaradi česar ne smete zamuditi koncerta. Dober namen, jasno sporočilo, trud vseh organizatorjev, nastopajočih, zavedanje, da znamo in zmoremo stopiti skupaj ... To so razlogi, zaradi katerih bom sam tam.