Karizma vsakega izmed njih je pripomogla, da je bilo ozračje po vsaki odigrani pesmi - kot so duhovito pripomnili, na sposojenih glasbilih - v dvorani bolj sproščeno. Njihovo medsebojno komuniciranje na odru pa je dodalo tisto piko na i, da je bilo občinstvu še topleje pri srcu in odličnih glasbenikov ni bilo pripravljeno spustiti z odra brez podaljška. Foto: Domen Grogl
Karizma vsakega izmed njih je pripomogla, da je bilo ozračje po vsaki odigrani pesmi - kot so duhovito pripomnili, na sposojenih glasbilih - v dvorani bolj sproščeno. Njihovo medsebojno komuniciranje na odru pa je dodalo tisto piko na i, da je bilo občinstvu še topleje pri srcu in odličnih glasbenikov ni bilo pripravljeno spustiti z odra brez podaljška. Foto: Domen Grogl

Sredi skoraj nikoli mirujočih pariških ulic je tako odmevala slovenska ljudska pesem. In to zelo, tako in drugače. Med približno 150 udeleženci, ki so se nagnetli v prečudovito dvorano Academire Diplomatique Internationale, je bilo opaziti mlade, starejše, Francoze in Slovence.

In po koncu koncerta, ki ga je organizirala slovenska ambasada, so bili vsi navdušeni nad slišanim in videnim. Po prijetnem začetnem nagovoru, ki ga je Vesna pogumno prebrala v francoščini in zanj požela velik aplavz, so nas Polona, Vesna, Boštjan G., Robert, Tibor in Boštjan N. popeljali med stare pesmi slovenske kulturne dediščine, ki jo radi tako hitro zapostavljamo na račun modernih ritmov, pa vendar se v ljudskem izročilu skriva vsa modrost življenja.

Umetniki so delček nje tenkočutno, v moderni preobleki pripeljali vse do Pariza, za lažje razumevanje pesmi, vendarle gre za pesmi, ki so nam težko razumljive, pa so poskrbeli z vmesnim komentarjem.

Ksenja Tratnik