S košatimi pričeskami in v poprockerskih opravah so tedaj, združeni v Slovenski Band Aid, v parku Tivoli kraljevala takratna velika imena naše glasbe: Zoran Predin, Helena Blagne, Simona Vodopivec, Vili Resnik, Anja Rupel, Vlado Kreslin, Alenka Pinterič, Aleš Klinar, Barbara Šerbec – Šerbi, Oto Pestner, Ditka Haberl, Moulin Rouge, Nace Junkar, Janez Bončina – Benč, Irena Vrčkovnik, Gianni Rijavec, Pero Lovšin, Alenka Godec, Damjana Golavšek, Regina, Mia Žnidarič, New Swing Quartet, Irena Vidic, Cole Moretti, Davor Petraš, Marjan Bunič, Čarli Novak, Martin Žvelc, Marko Bitenc, Bojan Kralj, Metka Štok Zalaznik ...
Avtor tega (že ponarodelega) besedila, posvečenega osamosvojitvi Slovenije in pozivu k miru ter enotnosti, je bil Dušan Velkaverh, avtor glasbe pa Aleš Klinar. Prav ta se je pred nekaj meseci odločil, da je napočil čas, ko bi ljudje na sončni strani Alp znova potrebovali spomin na tisti povezovalni trenutek.
"Nekaj glasbenih prijateljev se nas je pred novim letom pogovarjalo, ali bi kaj naredili ob 30-letnici osamosvojitve. Tako smo prišli na idejo, da ne bi delali neke nove pesmi, ampak smo se spomnili na Samo milijon nas je in Svobodno sonce. Prvi je bolj narodnobuditeljski, drugi pa ima protivojno besedilo in željo po svobodi – te nimamo niti danes pravzaprav. Ampak nočemo zganjati nobene politike, treba je prav tako poudariti, da pesem ni bila naročena. To je darilo Slovencem in slovenskemu prostoru, ki nam je omogočil, da smo v teh 30 letih tukaj zgradili svoje glasbene kariere," nam je Klinar pojasnil, kako je pod ime Slo Band Aid letos združil skoraj 100 glasbenikov in pevcev, ki so kot darilo ob obletnici Slovenije preuredili dve zimzeleni pesmi.
Novo različico pesmi Samo milijon nas je so že predstavili, na MMC-ju pa smo obiskali prizorišče snemanja videospota za Svobodno sonce, ki je nastal pod okriljem RTV Slovenija, ter se pomešali med sodelujoče glasbenike in člane ekipe.
Videospot brez enega samega kadra Ljubljane
"Najprej smo se pogovarjali o tem, ali bi mogoče naredili remake videospota izpred 30 let, za kar se na koncu nismo odločili. Bolj kot sem poslušal skladbo in razmišljal o njenem pomenu, bolj se mi je zdelo, da bi glede na celotni kontekst morali vključiti čim več samega okolja. Takratni videospot je bil posnet v ljubljanskem parku Tivoli, sam pa sem vse bolj čutil, da mora biti vključene čim več Slovenije. Moje osnovno vodilo je bilo, da gremo ven iz Ljubljane. V resnici zdaj v tem videospotu ni niti enega kadra Ljubljane," pojasni Aljaž Bastič, ki je prevzel režisersko palico.
Poklical je prav vse sodelujoče glasbenike in jih povprašal, ali bi bili pripravljeni priti na različne lokacije v Sloveniji, tudi take, ki niso najbližje – in to dvakrat. "Šlo je za res ogromno pripravljenost glasbenikov, da tej zgodbi posvetijo veliko svojega časa, praktično vsi so bili na snemanju dva dni. En dan na lokaciji, kjer so bili razdeljeni po skupinah, zadnji dan pa na Gradu Strmol, kjer smo imeli to skupinsko lokacijo," opisuje.
Režiser si je zaželel čim več raznolikih lokacij v naravi, ki bi lahko čim širše povzele to, kar Slovenija je – od gozdov, voda, parkov, naravnih ambientov: "Moja želja je bila, da vseeno ne gremo na neke stereotipne lokacije, kot so Bled, Piran, soline, ampak da iščemo neko kombinacijo takih, ki jih bodo gledalci vseeno prepoznali, in takih, ki jih morda še nikoli niso videli. In mislim, da nam je to kar lepo uspelo, da imamo res raznolik nabor prizorišč."
Snemali so tri dni in v tem času prehodili celotno Slovenijo – od Rogle, Otočca, Cerkniškega jezera, črnokalske utrdbe, Črnotič, gradu Kamen, Sorice do že prej omenjenega sklepa na Gradu Strmol.
Zasneženi Omar Naber v supergah
"Če se malo pošalim, smo prepotovali ne samo Slovenijo, ampak tudi vse letne čase. Imeli smo od snega na Rogli, do dežja na Cerkniškem jezeru, sonca na Sorici in celo nevihte pri Črnem Kalu," našteva sogovornik. Želel si je sicer, da bi imel vse lokacije obsijane s soncem: "Pa ne samo zaradi besedila skladbe, ampak zato, ker je sonce najlepša atmosfera. Morda se kdo z mano ne bo strinjal, ampak sonce vedno ponuja bistveno več vizualnih možnosti kot neki oblačen dan," pojasnjuje.
Snega na Rogli nihče ni pričakoval, jutranji pogled na spletno kamero je presenetil tudi Bastiča. "Če smo imeli na ogledu prizorišča še sonček in cvetoče krošnje, smo imeli le tri dni pozneje pet centimetrov snega in Omarja Naberja v nizkih supergah, ki je zmrzoval na snemanju," se v smehu spomni.
Sonce je po sivem jutru nazadnje izza oblakov pokukalo tudi na Gradu Strmol, kjer so bili zbrani vsi, toda tam se ga Bastič ni preveč razveselil. "Če imaš večino kadrov na lokaciji posnetih v oblačnem vremenu, potem ti to, če se ti prikaže za dva kadra, ki nista pomensko vezana na neki del, kjer bi sonce potreboval, predstavlja težavo. Pomembno je, da je prizor svetlobno enoten. Kajti če bi v širokem kadru videli, da je zelo oblačno, v bližnjem kadru pa bi opazili, da glasbeniki komaj gledajo, ker jim v oči tako sije sonce, je to pravzaprav profesionalna napaka," je pojasnil zamudo na snemanju, ko so morali vsi sodelujoči čakati na to, da žarečo kroglo na nebu znova zakrije oblak.
36 snemalnih ur, 12 članov snemalne ekipe, še več v zakulisju, skoraj 50 glasbenikov, okoli 800 kilometrov po Sloveniji, potegne črto. Kot pravi, je bilo snemanje sicer naporno, ampak tudi zelo zanimivo in s končnim rezultatom je nadvse zadovoljen.
Leta 1991 so bili otroci, ali pa še niti to ne
Več kot zadovoljni so bili tudi glasbeniki, saj je pandemija močno udarila po njihovi panogi, omejitveni ukrepi so jim odtegnili kruh, predvsem pa jih odrezali od njihovega občinstva. Pa tudi drug od drugega, zato so bili presrečni, da se znova vidijo na kupu – za številne je minilo že leto in pol.
Tudi Klinar je bil vesel, da so se glasbeniki odzvali v tako velikem številu. "Določeni, ki smo jih poklicali, so imeli pomisleke, večina pa je bila za. Poskrbeli smo, da bo nova različica generacijsko razdeljena. Povabili smo tudi tiste, ki so bili takrat še otroci, ali pa se celo niti rodili še niso," pojasnjuje.
Najmlajši med njimi je bil Bojan Cvjetičanin, 22-letni član skupine Joker out: "Za Svobodno sonce sem prvič slišal, ko sem se preselil poleg gospoda Klinarja, pri šestih, sedmih letih. On je bil tudi prvi, ki me je vključil v glasbeno udejstvovanje in me nato povabil tudi sem," v smehu pripoveduje o 'stricu iz ozadja'.
"Prvič sem sodeloval pri čem takem in upam, da bo naslednjič, ko se bo dogajalo kaj takega, vodilna moja generacija. Ta pesem je prišla v času, ko so Slovenci potrebovali neke spodbudne besede, narodno zavedanje se je moralo dvigniti na neko višjo spiritualno raven. Na splošno spodbuja ljubezen, sprejemanje in enotnost, zato upam, da je uspela ohraniti to ljubezen do domačega, ampak tudi sprejemanje tujega. Nekako vključenost Slovenije v svet," razmišlja mladenič, ki ga leta 1991 sploh še ni bilo na svetu.
"Ko je nastala prva različica, sem imela 10 let, že takrat sem rada poslušala slovensko glasbo in videti takratne legendarne glasbenike na kupu, je bilo nekaj posebnega. Menim, da imamo v Sloveniji super glasbeno dediščino, tudi to Svobodno sonce je dokaz, da dobre pesmi obstanejo in bodo večne. Obudili smo legendarno pesem z lepim sporočilom," je prepričana Manca Špik.
14 let je bila takrat stara Alenka Gotar: "Menim, da je ta pesem prav zaznamovala naš narod. Pospremila je en velik zgodovinski premik, to je pravzaprav glasbena spremljava naše osamosvojitve. Že takrat je bilo vse skupaj izredno čustveno in ista energija je tudi zdaj. Naj bo to neki trenutek, ko si zaželimo in upamo, da bo šlo še na boljše ter da bomo Slovenci morda spet postali tako enotni, kot smo bili. Da spet zaživi ta duh slovenstva. Upam, da bomo mi malo pomagali pri tem," pravi danes.
"Visoka gradnja" in čestitka
Čeprav bi na podlagi barve njegovih las lahko sklepali drugače, pri originalni izvedbi skladbe ni sodeloval niti Andrej Šifrer – takrat ga ni bilo v Sloveniji. "Ko sem bil zdaj ponovno povabljen na popravni izpit, sem ga očitno opravil. Besedi projekt se izogibam, projekte delajo arhitekti, ampak tole pa skoraj je visoka gradnja, kot bi temu lahko rekli," pohvali izvedbo nove različice z letnico 2021.
"Ko je Aleš prišel na idejo, da bi jo posneli na novo, moram priznati, da sem izrazil skrb, da nikoli več ne bo tako kot takrat. Ampak ko sem dobil ta miks, sem mu pa prav čestitko napisal in rekel, da malokatera pesem dobi po 30 letih tako nadgradnjo," je vzhičen tudi prvi mož Čukov Jože Potrebuješ.
Peli takrat in pojejo tudi zdaj
So bili pa nekateri drugi poleg tako takrat kot zdaj. "Ko vidiš stare posnetke, ne moreš verjeti, da je minilo že 30 let. Rečeš si, kako smo drugačni, starejši. Drugačne so tudi razmere, imamo svojo državo, ki smo jo speljali tako ali drugače. Ali dobro ali slabo, ne vem, to ocenjuje vsak po svoje. Želim pa si, da bi bolj spoštovali slovensko glasbo in glasbenike, saj smo dobri in si to zaslužimo. Te nove posnetke je užitek pogledati in upam, da bodo tudi Slovenci ponosni," razmišlja Vili Resnik.
Nobena izvedba ni minila niti brez slovenske glasbene dive Helene Blagne, ki je na Gradu Strmol razmišljala, kako se je počutila nekoč in danes: "V bistvu enako. Glasba je eno najčistejših čustev, sporočilo je isto, neko krasno, pozitivno. Takrat je vladal še neki entuziazem, ker je bila ravno osamosvojitev, potem pa se je veliko spremenilo. Tudi mi smo se spremenili, edino nasmeha si ne damo vzeti."
"Takrat sem bila še zelena in res počaščena zaradi vabila med legende. Tudi zdaj se mi zdi, da to Svobodno sonce ne bi moglo za nas priti ob boljšem času za nas glasbenike v danih razmerah, zato tudi danes vse to doživljam pravzaprav z enakim navdušenjem," pripoveduje Alenka Godec, ki ima v pesmi tudi svoj solodel. "S tem so me sicer presenetili že takrat, bila sem samo zboristka, potem pa so me prosili, ali bi naredila še nekaj vokalnih okraskov. Velikokrat se spomnim, kako mi je bilo nerodno, ko sem gledala videospot in se čudila, da me kar kažejo. Bila sem šele na začetku svoje kariere in zelo spoštljiva do tega. No, zdaj pa imam svoj solodel tudi v kiticah, tako da sem malo napredovala," se smeji.
Zaljubljeni par
Anja Rupel pesem opisuje kot brezčasno in večno: "Dušan Velkaverh, ki jo je napisal, jo je napisal za vse čase." Zanjo pa skladba ni nosila le protivojnega sporočila, ampak tudi ljubezensko: "Že prvič je bilo super, predvsem pa imam lepe spomine na tisto snemanje, kajti tako, kot je letos skladba stara 30 let, je toliko stara tudi najina zveza z Alešem, pravzaprav je Svobodno sonce krivo, da sva se našla," nežno pove.
Ob teh spominih se usta v nasmeh razlezejo tudi Klinarju: "Najino prvo obdobje je bilo v gimnaziji, potem pa sem šel v vojsko in ker sem razmišljal, kako bo šlo to eno leto, kdo bo koga čakal in tako naprej, sva se sporazumno razšla. Po vrnitvi sta bili najini karieri precej drugačni, ona je z Videosexom nastopala po vsej Jugoslaviji, jaz sem bil pri Krpanih, nato v Agropopu. Na snemanju Svobodnega sonca pa sva se po dolgem času spet srečala, očitno zgodba ni bila dorečena in se je tam spet razplamtela," pomenljivo poudari.
Po skoku v leto 1991 pa se spet vrne k pesmi z letnico 2021: "Vesel sem, da smo z glasbo v prsih in na ustih – tako kot glasbeniki hodimo po svetu – tudi v teh novih turbulentnih časih naredili nekaj, kar lahko posvetimo slovenskemu ljudstvu," sklene.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje