Pevec Omar Naber je v pogovoru za MMC obujal spomine na otroštvo in mladostniška leta, ko je bil bolj ali manj prepuščen sam sebi, užival je v svobodi in se boril z odvečnimi kilogrami.

Pevec se je 7. julija 1981 rodil v Ljubljani, kjer je preživel otroštvo in kjer ostaja še danes. Kot dojenček je bil pogosto bolan in zato je tudi veliko jokal. "Prebolel sem vse otroške bolezni, vendar je to morda prineslo tudi pozitivne posledice, saj sem zdaj toliko bolj odporen in že 15 let nisem resno zbolel," je povedal Omar.

Vzgajal se je sam
Doma ga niso razvajali, vendar tudi stroge vzgoje ni imel. Starši so veliko delali, tako da je Omar precej časa preživel sam. Pravi, da mu nikoli ni nič manjkalo, je bil pa bolj ali manj veliko časa prepuščen sam sebi: "To se mi ne zdi nič slabega, saj ima otrok tako čas, da se sam vzgoji in po eni strani postane bolj trden in samostojen, kot če mu starši za vsako stvar povejo, tega ne smeš, to lahko. Sem pristaš tega in verjamem v to, da starši svoje otroke vzgajajo bolj s svojimi dejanji kot z besedami."

Mali Omar je tako veliko prostega časa preživel na ljubljanskih ulicah, kjer je taval okoli in spoznaval različne ljudi. "Kot sem že povedal so bili starši veliko zdoma, zato sem veliko svojega prostega časa preživel na ulicah, kar mi je pravzaprav odgovarjalo," je svoje spomine opisal pevec.

S starši so sicer skupaj hodili na počitnice na morje in na izlete po Sloveniji, vendar je Omarju ustrezalo, da je bil veliko sam: "Jaz sem tak tip človeka, da mi to odgovarja. Sem zelo rad sam in mi to pomeni neke vrste sprostitev. Mislim, da bi si moral vsak človek vzeti vsak dan nekaj časa samo zase."

Bil sem "bucko"
Pevec je priznal, da mu je kot otroku in mladostniku največ frustracij povzročila prekomerna teža. V šestem razredu je tehtal kar 80 kg in imel zato tudi težave s samozavestjo. Velikokrat mu je uspelo shujšati, vendar so bila obdobja, ko je hitro spet pridobil 20 kg.

V šoli so ga že zaradi tega obravnavali nekoliko drugače in se velikokrat norčevali iz njega. Ni bil en izmed "priljubljenih" na šoli, je pa že takrat izstopal iz povprečja. Včasih so se sošolci norčevali tudi iz Omarjevega imena. V nižjih razredih so ga klicali Omara, kasneje tudi Turčina. Imel je veliko vzdevkov, med katerimi so se znašli tudi Homer (po Homerju Simpsonu iz risanke), Omzi, Omica ...

Brihten je, a ne gre za knjige
Omar ni bil najbolj zgleden učenec in danes se tega ne sramuje. Nikoli ni bil eden tistih, ki ves čas motijo pouk in nič ne delajo, le učiti se mu ni dalo ... Dokler je šlo še brez knjig, je bil med najboljšimi v razredu.

Pri treh letih so ga doma celo imenovali za čudežnega dečka, saj je že znal brati - počasi, a tekoče. "Sicer me je pri tem malo preganjala tudi mama, saj se ji je zdelo lepo, ko se je lahko pohvalila z mano," je povedal Omar. Potem pa je mama vedno manj nadzirala sina in šolski uspeh je po tretjem razredu začel padati ...

Ko ni bila dovolj le bistrost in si moral za dobre ocene biti tudi priden ter sedeti za knjigami, je Omar domov začel nositi slabše ocene. Bil je prav dober, dober, zadosten ... Nikoli pa ni ponavljal razreda. Pevec meni, da šolski uspeh kasneje ne šteje veliko: "Ko si enkrat odrasel in počneš stvar, v kateri si zares dober, te nihče ne sprašuje po šolskem uspehu."

Z glasbo ga je najprej spoznala mama
Omar je v šoli našel tudi nekaj veselja, saj je obiskoval številne športne dejavnosti in bil član pevskega zbora. Pel je prve tri razrede, dokler se niso s starši preselili za Bežigrad, kjer osnova šola ni imela pevskega zbora. V višjih razredih je hodil na plavanje, badminton, treniral je odbojko in se veliko rolal. Vse do tretjega letnika srednje šole glasba ni igrala tako pomembne vloge v Omarjevem življenju kot zdaj. Takrat pa je ponovno postal član pevskega zbora Veter, odkril svoj talent in strast ter takoj začel ustvarjati avtorskih pesmi.

Že v prvem razredu se je spoznal tudi z igranjem inštrumentov. Začel se je učiti igrati klavir, in to pri svoji mami. "To je bila velika napaka, saj sem se takoj začel metati po tleh, če mi je rekla, da kaj ni prav. Če bi šel h kakšni drugi učiteljici, bi bil verjetno bolj produktiven," je razložil Omar. Dodal je: "Zdaj mi je malo žal, da se nisem temu bolj posvetil, saj sem imel dober občutek za klavir."