V poletnih mesecih je prestolnico okupirala komedija, in sicer "stand up". Od nastopov na pomolu ob Ljubljanici do nastopov v KUD-u Franceta Prešerna. "Stand upovci" so povsod in zato smo dva povabili na kratek klepet. O začetkih in občinstvu sta se razgovorila Martina Ipša in Vid Valič.

Kako se pripravita na nastop (zbiranje materiala, sproščanje ...)? Koliko časa potrebujeta za priprave in ali imata pred nastopom kakšen poseben "ritual"?
Vid Valič: Priprava na nastop je pri meni zelo težka. Začnem z desetkilometrskim tekom, potem skuham lonec golaža in ga poskušam v celoti prodati mimoidočim na Čopovi ulici. Ko opravim s tem, si namažem celotno telo z olivnim oljem in v lotusovem položaju izgovarjam besedo "Takdegan" vsaj uro in tričetrt, če ne dlje. Ko po nekaj urah meditiranja začutim moč "Takdegana", sem pripravljen iti na oder.
Martina Ipša: Moj nastop je odvisen od tega, kje in za koga nastopam in glede na to izberem in malo prilagodim material, ko nastopam samostojno. Rada sem okoli uro in pol prej na prizorišču, da pogledam, kako so stvari postavljene, preverim mikrofon in s tem zagotovim čim boljši nastop za občinstvo. Je pa res, da imam en nenavaden ritual. No, ne vem, ali je ravno ritual, ampak na nastopih nosim srečne nogavice, več parov, ki so po navadi črne, s kakšnimi slikicami in te zmeraj obujem za nastope.

Je slovensko občinstvo težko nasmejati? Kakšne šale imamo radi, bolj "kosmate", inteligentne, črni humor ...?
Vid Valič: Slovensko publiko je težko nasmejati, če nimaš smisla za humor in če nimaš izdelanega nastopa, ker v tem primeru vidijo skozi tebe in se ne morejo zares prepustiti iluziji in toku tvoje komedije. Večina ljudi najbolj doživi šale na račun moško-ženskih odnosov.
Martina Ipša: Mislim, da je občinstvo nekaj univerzalnega. Slovensko občinstvo ni nič težje nasmejati kot občinstvo od kod drugod. Je v bistvu zelo preprosto. Če si iskren v tem kaj počneš in če si smešen, ni toliko pomembno od kod so ljudje.

Kdaj sta ugotovila, da želita postati "stand up" komika in zakaj?
Vid Valič: Moj prvi "stand up", ki sem si ga ogledal, je bil od Robina Williamsa: Live on Broadway in že med gledanjem sem ves čas mislil, da hočem jaz tudi isto početi na odru.
Martina Ipša: Že prej me je zanimala gledališka umetnost in tudi "stand up" komedija mi je bila zelo blizu, zaradi neposredne komunikacije z občinstvom mi je delovala zelo naravna. Odločitev pa je padla nekje na polovici delavnic z Željkom Vukmirico. Bil je eden tistih trenutkov, ko sem stala na odru z nasmeškom na obrazu in sem vedela, da je to to. Zakaj? Ker je "stand up" komedija odličen način izražanja, kjer se lahko dotaknemo resnih tem in jih skozi humor tudi podamo. Glavni razlog pa je verjetno ta, da sem, ko nastopam, najsrečnejša. Imeti možnost, da je tvoj poklic nekaj v čem neizmerno uživaš. Je sploh lahko še kaj boljšega?

Kakšen je občutek, ko stojite pred velikim občinstvom z mislijo, da ga morate nasmejati? Se vam je že kdaj zgodilo, da se občinstvo kar ni hotelo nasmejati vašim šalam?
Vid Valič: Moje prve izkušnje na odru kot "stand up" komik so bile na srečo zelo pozitivne. Zdaj je malce drugače, ker sem bolj prepričan o svojem humoru, material oziroma šale in izvedbo, zato se ne sprašujem več toliko, ali jih bom nasmejal, ampak, kako jih bom nasmejal. Na srečo se mi še ni zgodilo, da moje šale ne bi vžgale. Je pa res, da je odvisno od ambienta, kjer nastopaš, kako doživeto se odzovejo ljudje na to, kar jim govoriš.
Martina Ipša: To je odgovornost, ki me žene naprej in prav zaradi tega občutka sem potem vedno boljša. To, da se ne bi smejali, se mi še ni zgodilo, verjamem pa, da se mi morda kdaj lahko. Nihče ne more biti vedno stoodstoten. Tudi komiki imamo kdaj slabe dni.

Nastop Klemna Mauhlerja

Nastop Tina Vodopivca

Nastop Jureta Murka

Nastop Jurka Starca

Nastop Martine Ipša

Nastop Stojana Stojiča