Brez "svinjarij", težav, le en lep ljubezenski refren ... tako je opisal svojo novo glasbeno stvaritev Klinči, ali bolje rečeno Aleš Klinar, ki se je za potrebe Lepe pesmi izpostavil in svoje Partyzane postavil v ozadje.

Skladba je bolj Klinarjeva osebna izpoved, zato po njegovih besedah ne sodi v kontekst Partyzanov. "Je podaljšek 'Agročasov', zato smo se zmenili, da se bom jaz izpostavil," je pojasnil Klinar.

"Klinči je končno napisal eno lepo pesem, ki bo všeč vsem ljudem; peli jo bodo na rojstnih dnevih, otroci v šolah, posvečal' materam in žene svojim možem," opisuje pesem njegova ekipa. Med vrsticami pa najdemo rime, kot so: "Imela si tak lušno ritko, da takoj sem te odpeljal v bitko. Zaplesal sem svoj zadnji tango in te povabu gor na štango."

Kot je dejal glasbenik, se je predal delu javnosti, vzel pisalo in papir in naredil "lepo pesem". "To me je spodbodlo, zato sem naredil sarkastično lepo pesem, zato pa tudi nosi takšen naslov," je razložil Klinar in dodal: "Tudi nihče od naših pevcev ni pravilno dojel in artikuliral te slovenske sodobne poezije in so obupali in rekli: 'A lahko kar ti to zapoješ? Ker edini 'štekaš', kar bi rad povedal'."

Ali ga bodo ljudje razumeli, kot želi sam, ne ve, saj pravi, da je linija vedno tanka: "Nekateri jo bodo vzeli tako, kot je, se ne bodo ukvarjali s tem, ali je sarkazem ali ne. Če v tekstu govorim o tem, da je to lepa pesem, ki jo bodo peli na rojstnih dnevih, za razne obletnice, želje poslušalcev, jo bodo nekateri tako razumeli ... Drugi bodo pa tu našli en kup sarkazma."

S podobnimi problemi se je glasbenik spopadal že, ko je ustvarjal pri Agropopu: "Delali smo se norca iz raznih slovenskih stereotipov. Imeli smo en komad Polka je kraljica, kjer smo govorili o polki, valčku, klobasah ... in smo se pri tem neizmerno zabavali. Nekateri so to vzeli strogo resno: kot hvalnico polki, valčku in Slovenstvu. Ta linija je bila vedno tanka."

Sicer pa s Partyzani nadaljuje svoje pohode po odrih. Ob tem pa opaža velik razkorak med mediji in nastopi: "V osemdesetih je bilo neko sito, niso kar vsega predvajali. Če takrat ne bi bilo takšne politike, danes ne bi imeli ne Pankrtov ne Plestenjaka ne Pop Designa ne Don Mentony Benda, in da ne naštevam še Lačnih Francev itd. Ti komadi bi verjetno v tem trenutku padli skozi sito: 'niso primerni za trenutek, ki ga živimo!'"

Ob tem izpostavlja fenomen, da je prisotnih veliko "starejših mladincev". "Včasih, ko se peljemo na kakšen 'špil' in vidimo plakate in si rečemo, pa saj so to isti plakati kot leta devetdeset. To je za nas okej, s tem si podaljšujemo lahko neko dobo. Mladi bendi pa imajo problem, kako uspeti in prodreti," je pojasnil Klinar in ob tem priznal, da ga pri mladih skupinah predvsem moti, da vztrajajo pri petju v angleščini. "S tem za svojo identiteto ne naredijo nič. Lahko da se njim zdi super, kar so naredili, ker zvenijo tako, kot bi njihovi idoli v angleščini. Za domač medij, ki je že tako problematičen, se po radiu ne boš moral identificirati kot slovenski bend," je bil kritičen Klinar.