Štajerska prestolnica bo tudi zato že drugič gostila slovenski kongres smeha, v okviru katerega pa letos pripravljajo tudi prvo slovensko tekmovanje v smehu. Na njem bodo udeleženci kongresa (pa tudi tekmovalci, ki se bodo posebej prijavili) poskušali doseči, da se njihovega smeha "naleze" čim več ljudi v občinstvu.
Vražji smeh, prašičji smeh, smeh na kolenih, smeh parov ...
Tisti tekmovalec, ki bo pokazal najbolj nalezljiv smeh, bo za to lepo nagrajen, tolažilna nagrada pa bo šla v roke tudi drugouvrščenemu. Tekmovalci se bodo sicer pomerili v različnih kategorijah: vražji smeh, prašičji smeh, smeh parov, smeh na kolenih, valjajoči smeh in še kakšen, obljubljajo prireditelji.

Smeh je lahko povsem resna tema
Na kongresu, ki nosi naslov Smeh: dopolnilna terapija, bo sicer potekala (povsem resna) razprava o znanstveno dokazanih dejstvih o smehu ter njegovem vplivu na zdravje in dobro počutje ljudi, prireditelji pa želijo s kongresom tudi spodbuditi vnašanje smeha, humorja in sproščenosti v okolja, kjer se ukvarjajo z zdravjem in dobrim počutjem ljudi. Priznani tuji in domači strokovnjaki z različnih področjih bodo razmišljali o smehu kot že uveljavljenemu zdravilu in o biološko-psiholoških plateh smeha, predstavljene pa bodo tudi inovativne raziskave smeha v Sloveniji, so še pojasnil v sporočilu za javnost.

Prireditelji so ob tem spomnili na številne raziskave, ki potrjujejo blagodejen učinek smeha na zdravje. William Fry z univerze Stanford je tako dokazal, da 20 sekund intenzivnega smeha poveča srčni utrip za tri- do štirikrat, kar je približno enako trem minutam intenzivne aerobne vadbe.

Smejalna terapija pomaga tudi srčnim bolnikom
Lee Berk pa je s svojo ekipo eno leto proučeval dve skupini ljudi, ki so okrevali po srčni kapi. Ena skupina je vsak dan po 30 minut gledala komedije, druga skupina pa ne. Po letu dni je imela skupina, ki je gledala komedije, manj težav z aritmijo. Potrebovali so manj zdravil, krvni pritisk je bil nižji, pri njih so izmerili manj stresnih hormonov. Le pri 20 odstotkih se je infarkt ponovil, medtem ko se je kap v skupini, ki ni gledala komedij, ponovila v 50 odstotkih.

Ko se smejimo, dela 300 mišic
Smeh sicer sproži 300 mišic v našem telesu, tudi mišice ustnic in oči, ob tem pa se hkrati sproži delovanje središča za pozitivna čustva v možganih in se začnejo izločati hormoni endorfini, ki spodbujajo dobro počutje. Sophie Scott z londonskega inštituta kognitivnih znanosti trdi, da imamo ljudje v možganih zrcalne nevrone, ki posnemajo vedenje ljudi, ki jih opazujemo, kar pomeni, da se lahko dobesedno okužimo z vedenjem drugih ljudi.

Če se torej začne smejati nekdo v naši bližini, se mu bomo zelo verjetno pridružili tudi mi. Nasmejte se zato ob spodnjih videoposnetkih - zaradi zdravja.