Izobraževalno-svetovalna oddaja Ljudje in zemlja je ena izmed najstarejših oddaj Televizija Slovenija, saj je na sporedu že pol stoletja. Na Televiziji Koper - Capodistria pa nastaja že 15 let. 50-minutna oddaja, ki je namenjena vsem, ki jih zanimajo kmetijske teme, narava in okolje, pridelava hrane, ohranjanje tradicije na vaseh in še kaj, je na sporedu vsako nedeljo ob 12. uri na 1. programu Televizije Slovenija. Dve nedelji zapored jo pripravljajo v Mariboru, vsako tretjo nedeljo pa v Kopru.

Ustvarjalci oddaje na Televiziji Koper – Capodistria že 15 let na poljuden način predstavljajo številne kmetijske dejavnosti na območju celotne Primorske. Poleg vinogradništva, ki je doma tako v slovenski Istri, na Krasu, na Vipavskem in v Goriških Brdih, so v zadnjih letih aktualne predvsem vsebinske oddaje, vezane na oljkarstvo, sadjarstvo in zelenjadarstvo.

Ob 15. letnici "koprske" oddaje smo se pogovarjali z urednikom in voditeljem oddaje Brankom Vrabcem.

Pri oddaji sodelujete že nekaj časa. Se spomnite kakšne zanimive anekdote s snemanj?
Januarja je bilo dve leti, kar sem prevzel urednikovanje in vodenje oddaje Ljudje in zemlja. Pred menoj je 13 let vodil oddajo kolega Vlado Ostrouška, ki se je upokojil. Oddaja v celoti snema na terenu, zato je takšnih in drugačnih dogodkov kar veliko. Še najbolj se nasmejimo, ko snemamo intervjuje oziroma pogovore s kmeti ob kakšni zelo glasni živali. Tako smo morali velikokrat počakati, da je osel, krava, koza ali kakšna druga žival "povedala" vse, kar je hotela in se umirila, da smo lahko mi nadaljevali delo.

Kako izbirate teme za oddajo? Vam morda kakšno predlagajo tudi gledalci sami?
Najprej naj povem, da je oddaja Ljudje in zemlja razdeljena na dve uredništvi – koprsko in mariborsko in vsako je pri pripravi oddaje popolnoma samostojno in neodvisno. To mi daje tudi veliko svobode in možnosti za kreativnost, kar mi pri mojem novinarskem in uredniškem delu seveda veliko pomeni. Veliko tem je povezanih s sezonskimi opravili na poljih, s trgatvijo in obiranjem oljk, z nepredvidljivimi dogodki, kot so suša, toča, poplave, ipd. Vsekakor pa sem zelo zadovoljen, ko vidim, da ljudje radi gledajo našo koprsko oddajo in da v njej tudi zelo radi sodelujejo. Še posebej sem vesel, ko pogosto predlagajo zelo zanimive teme. V zadnjem času veliko sodelujem z društvi, ki ohranjajo staro kmečko tradicijo. Tako sem na njihovo pobudo že posnel sečnjo in vleko dreves po starem (z ročnimi žagami in konji), pa oranje in sajenje krompirja kot nekoč, pripravljamo snemanje ročne košnje trave in še kaj. Gledalci predlagajo tudi polemične teme, kot so na primer neučinkoviti namakalni sistemi, napadi zveri na drobnico, status kraških pašnikov in podobno. Brez njihove pomoči bi težko realiziral gledljivo in aktualno oddajo. Ob tem naj omenim konkreten primer, ko so me povabili osnovnošolci iz Ilirske Bistrice, da bi posnel njihov kmetijski krožek. Odločil sem se, da grem, čeprav nisem pričakoval posebej zanimive reportaže. Kako sem se uštel. Otroci – okoli 20 jih je bilo – in njihova mentorica so pripravili izredno zanimiv prikaz svojega dela. Posadili so gredico, odšli smo v bližnjo vas, kjer so otroci molzli krave in gnali živino na pašo, skratka, bilo je prelepo in predvsem presenetljivo, kako otroci uživajo na kmetiji, med živalmi. Po objavi reportaže je OŠ Ilirska Bistrica obiskala delegacija šolskega ministrstva s predstavniki Evropske komisije, ki so se podrobneje pozanimali o samem krožku in o možnostih uporabe tega modela tudi na drugih šolah.

Kako se je spremenilo televizijsko delo v 15 letih? Sami ste pred leti vodili informativne oddaje, vas lahko morda še kdaj pričakujemo v studiih TV Slovenija?
Delo se spreminja predvsem po tehnični plati. Računalniki, kamere, formati, … Vsebinsko pa se novinarsko delo ni spremenilo kaj dosti. Še vedno se moramo novinarji sproti dokazovati s svojo kredibilnostjo in strokovnostjo. Moti me le, da se je nacionalni informativni program v zadnjih letih preveč zgledoval po komercialnih rumenih poročilih in s tem izgubljal kakovost. To se začenja v zadnjih mesecih, kot vidim, vendarle obračati na bolje. Kredibilnost dajejo oddajam tudi voditelji, ki so po mojem skromnem mnenju tudi posebna zgodba na TVS. Nekoč smo morali imeti veliko kilometrine, da smo lahko vodili kakšno oddajo. Danes imam občutek, da je dovolj le nekaj dni dela v informativnem programu, pa si že voditelj Dnevnika ali Odmevov. Zato se bom pustil presenetiti z novo shemo, ki se napoveduje za september. Kot vidite, še vedno pozorno spremljam informativni program. Z njim sem zrasel, se novinarsko oblikoval, zato ne bom nikoli rekel nikoli več.

Ali ste kdaj izkušnje in pridobljeno znanje iz oddaj uporabili tudi sami, v zasebnem življenju?
Sem, res je. Kot sam rad rečem, sem se "zastrupil" z oljkami. Ob poročanju iz oljčnikov in ob pogovorih z oljkarji sem se tudi sam navezal na ta čudovit mediteranski simbol. Doma imam zdaj 15 dreves in prav v tem času iščem večjo njivo, da bi zasadil nova. Tako da kar precej informacij s terena uporabim tudi zase. Za kaj več pa poleg dveh otrok in aktivnega ukvarjanja s športom (treniram maraton) preprosto zmanjka časa.