Dragan Bulič je pogosto v družbi slovenskih glasbenih legend, med katerimi je tudi Lado Leskovar. Foto: MMC RTV SLO
Dragan Bulič je pogosto v družbi slovenskih glasbenih legend, med katerimi je tudi Lado Leskovar. Foto: MMC RTV SLO

Vsakič, ko se v torek usedem na kolo, grem proti večeru v službo in ko pridem v studio, je ta adrenalin vedno prisoten in z velikim veseljem in užitkom izpeljem oddajo do konca. Tudi sam uživam, ko pripravljam tekste in iščem podatke. Od prvega dne je isto.

Dragan Bulič
Tomaž Domicelj
Tudi Tomaž Domicelj je za Štos. Foto: MMC RTV SLO
Dragan Bulič
Bulič podrobno spremlja popularno glasbo, skrbi pa tudi za statistiko svoje oddaje. Torkova, ki bo na sporedu točno 30 let po prvi, bo že 1.242. po vrsti. Foto: MMC RTV SLO
Led Zeppelin
Če bi bilo dovolj denarja, bi na jubilejni koncert povabil Led Zepelline. Foto: EPA
Pogovor z Draganom Buličem

Oddaja se je najprej imenoval Sos (V soboto obujamo spomine). Prva, dolga eno uro, je šla v eter 21. aprila 1979. Pozneje je bila oddaja ob sredah, nazadnje je bil najprimernejši termin torek, s katerim je prišlo tudi novo ime (Še v torek obujamo spomine ali Štos) in daljša oddaja, saj traja uro in pol. Tako je Dragan končno dobil termin, v katerem se mu ni treba bati, da bi ga neprestano prekinjali (ali celo ukinjali) s športnimi prenosi, kar ga je prej pošteno motilo. Bradati dolgolasec ima veliko oboževalcev, ki dobre stare glasbe na večini komercialnih radijskih postaj ne morejo več slišati. Bulič jim jo zavrti in ob tem pove marsikatero zanimivost, saj velja za živo enciklopedijo.

Dragan Bulič je v jubilejni oddaji gostil Bora Gostišo, Tomaža Domicelja, Roka Ferengjo, Aleksandra Mežka in skupine Dekameroni, Kameleoni, Srce, Oko, Pomaranča, Don Mentony, Lucky Cupids, F+ ...

Kaj ste pripravili za jubilejno oddajo?
Pripravili smo izbor glasbenikov, ki so krojili slovensko popularno in rokersko glasbo. Poudarek je na veteranih, na teh, ki še dihajo in so sposobni igrati. Vesel sem, da mi je uspelo pripeljati nekaj imen, ki jih res dolgo ni bilo na sceni. Predvsem mislim na Jerneja Junga, nekdanjega pevca skupine Mladi levi in Deliali, pa na primorski trio Bumerang, ki ni igral že 35 let. Prišlo bo tudi nekaj mlajših imen, čeprav gre za že preverjeni kader, recimo skupini Don Mentony in Orlek - letos imajo 20-letnico delovanja -, Pomaranča ...

Če bi bil proračun neomejen, katero tujo skupino bi povabili?
Morda kar Led Zeppelin ali Bad Company. Če bi izbiral izvajalca, no, saj v bistvu je kar skupina, pa Jimmy Hendrix Experience, čeprav je Hendrix že dolgo pod zemljo.

Kakšna je vaša glasbena izobrazba?
Hodil sem v glasbeno šolo Franca Šturma v Šiški. Teorijo sem naredil in sem želel igrati kitaro, vendar so tisto leto moji glasbeni učitelji ugotovili, da jim primanjkuje violinistov. Poskušali so me pregovoriti, da bi igral ta inštrument, a jim ni uspelo. Namesto na vaje sem raje hodil na nogomet. Mojo željo je nadgradil brat, ki je res bil glasbenik. Igral je bas kitaro v triu Jeti experience skupaj s Pavletom Kavcem, ki je zadevo nadgradil in že dolga leta vodi skupini Oko. Sem pa tiste čase hodil precej po Sloveniji, igrali so na plesih od Velenja do Kranja, Vrhnike ...

Na koncertih še kdaj migate in plešete v prvih vrstah?
Ne ne, zdaj ne več. V Stopoteki, ki se je pozneje preimenoval v Palmo, se pa res spomnim, da smo radi zaplesali. Z nami je bil takrat tudi Janez Bončina. Na Jamesa Browna smo tako plesali, da se je spotil, šel ven in dobil pljučnico in je bil nekaj časa na bolniški.

Obiščite spletno stran oddaje Štos.

Letos bo bogata sezona koncertov, tudi v Sloveniji. K nam prihajata Madonna in Lenny Kravitz, v Zagrebu bodo igrali U2, v Vidmu Bruce Springsteen ... Kaj bi priporočili?
Izbor je širok ... Bruce Springsteen je prav gotovo ime, ki se ga splača videti. Jaz grem letos poleti kot vsako leto v Pistoio. Tam bo tridnevni rok in blues festival, ki vsak večer ponudi tri do štiri izvajalce. Trije večeri za sladokusce. Letos tja prihaja Derek Trucks Band, oče kitarista je igral pri skupini Allman Brothers Band, prihaja tudi Sammy Hagar, nekdanji pevec skupine Van Halen, ki je združil moči z odličnim kitaristom Joejem Satrianijem, ki smo ga pred leti videli v hali Tivoliju. Ponudba je ogromna. Večji problem je najti sredstva, zlasti za vožnjo in nastanitev.

Radi hodite tudi na družabne prireditve. Dolgčas vam očitno ni ...
Ne. Tudi ko so me zadnjič spraševali, kaj bom počel, ko bom šel v penzijo, to bo čez kakih pet let, sem rekel, mislim, da mi ne bo nikoli dolgčas. S kolegi bom igral tenis, hodil na koncerte, če bo zdravje dalo, me bodo vabili tudi na družabne prireditve, kamor rad hodim, saj srečam veliko kolegov.

Vam kolegi pripravljajo kako presenečenje za jubilejno oddajo?
Težko rečem. V studiu niti ne bo časa, saj smo vezani na termin in gremo neposredno v eter. Radijski prenos bo od 22.30 do 1.00 ali 1.30. Če bo kako presenečenje, utegne kdo izpasti iz prenosa. Morda na koncu. Zame je presenečenje že to, da sem dočakal teh 30 let.

Radio ima poseben čar. Še čutite čar, ko ste pred mikrofonom?
Vedno. Vsakič, ko se v torek usedem na kolo, grem proti večeru v službo in ko pridem v studio, je ta adrenalin vedno prisoten in z velikim veseljem in užitkom izpeljem oddajo do konca. Tudi sam uživam, ko pripravljam tekste in iščem podatke. Od prvega dne je isto.

T. O.

Vsakič, ko se v torek usedem na kolo, grem proti večeru v službo in ko pridem v studio, je ta adrenalin vedno prisoten in z velikim veseljem in užitkom izpeljem oddajo do konca. Tudi sam uživam, ko pripravljam tekste in iščem podatke. Od prvega dne je isto.

Dragan Bulič
Pogovor z Draganom Buličem