Imela sem kar nekaj težav s prepoznavanjem sicer zelo prepoznavne Marlenne. Iz zadrege me je rešila kar ona sama, ko mi je nasmejano pomahala, oblečena v kavbojke, trenirko v barvah brazilske zastave, bradico in dolgimi lasmi, spetimi v čop.

Prva lekcija: v zasebnem življenju je vedno Tomaž, izpiljena ženska podoba pa je le njen imidž za medijske nastope. In ne bo navdušena, če jo bo še kdo spraševal, če se oblači v žensko tudi v privatnem okolju. Članica Sester, našega najprepoznavnejšega in najodmevnejšega evrovizijskega nastopa, je za MMC spregovorila o vsem od površinskosti Slovencev in Bara do obupnega stanja politične scene in vsakoletnih zdrah na Emi.

K. S.: Ko sva se prvič pogovarjali, si rekla, da ne želiš sodelovati v naši spletni klepetalnici ipd. zadevah, zaradi določenega tipa vprašanj, ki jih tam postavljajo.
M.: Pa ne le vprašanj, gre bolj zaradi tipa ljudi. Zakaj bi si onesnaževala možgane zaradi ''folka'', ki mu ne moreš gledati v oči, ki mu ne moreš slišati glasu, ki je tam iz popolnoma drugega razloga, kot si ti, ko se lahko pogovarjam z ljudmi, ki jih dejansko zanima, kaj počneš.

K. S.: Se ti zdi, da smo Slovenci dovolj odprti v primerjavi z drugimi narodi?
M.: Jaz sem veliko potovala; s Sestrami smo potovale po Evropi, Balkanu. Ja, Slovenci smo odprt narod. Sestre smo živ dokaz, da smo. Ampak kljub vsemu, premalo. Kolikor je neumnih in konservativnih ljudi, jih je preveč. A to je peščica ljudi in težko je ugajati vsem. Po drugi strani pa je v taki peščici tudi lažje najti družbo zase, neobremenjene ljudi v duhu pozitivnosti, dobrega. Tako je tudi v glasbi – težko je ustvarjati za malo družbo. Večina Slovencev je iz periferije, pa s tem nočem žaliti, in okus večine je zelo nezahteven.

K. S.: Kakšnega tipa ljudi pa najbolj ne preneseš?
M.: Sovražim neumne ljudi, ''glup folk''. Ne, da ne vedo, koliko je ena plus ena, ampak ljudi, ki se ne znajdejo v neki situaciji, ki je jasna kot beli dan. Ljudi, ki so v vsaki situaciji, kot da je prvič. Da moram stomilijonkrat, pa izgleda, da bom morala še 200-krat, razlagati, kaj je razlika med travestitom in transvestitom. Druga stvar pa, sovražim ''žleht'' ljudi, ki so srečni v nesreči drugega.

K. S.: Spremljaš kaj našo politično sceno? Vem, da nisi najbolj navdušena nad trenutnim stanjem. Se ti zdi morda, da so politiki pač le odraz naroda in njegovega prepričanja?
M.: Katastrofa. Politike res voli družba in je to nekako zrcalo družbe, absolutno. Kljub vsemu, če gledam, da smo se Sestre rodile v času levice – nekako je bilo bolje. Takrat so na RTV-ju zelo pritiskali, da bi nas ''skenslal''. Nam sploh ni bilo treba lobirati, celo v parlamentu so se o nas pogovarjali. Če bi se zdaj Sestre zgodile, sem prepričana, da bi nas odsekali. Zdaj vlada kaos, vsaj na vrhu politične srenje, ki je absurd. Taki ljudje so na položajih, da te je sram tujcu prevesti, kaj je politik rekel.

K. S.: Kako pa je kaj s Sestrami? Še delujete?
M.: S Sestrami malo počivamo, kar se tiče ustvarjanja novega projekta. Morda, počasi. Pri nas se nikoli ne ve. Imamo sicer pogodbo z Menartom za še en projekt. Še vedno pa nastopamo v tujini – decembra smo bile v Beogradu, bile smo v Sarajevu, obeta se Belgija. Kar se pa tiče nastopov v Sloveniji, pa smo v zamrznjenem stanju.

K. S.: Kje v tujini so vas pa najbolje sprejeli?
M.: Vsepovsod smo bile odlično sprejete. Makedonija, Sarajevo, Vojvodina … Beograd je bil zelo adrenalinski. Smo bile zelo presenečene.

K. S.: Bila si udeleženka Eme in Eurosonga, kaj meniš o teh vsakoletnih zdrahah na Emi?
M.: Zdrahe se sproducirajo, da se prodaja, da se časopisi polnijo. Take zdrahe, kot smo jo me naredile, pa ne bo nikoli več. Bilo je pokrito vse, od politične do cerkvene scene. Celo Evropski parlament in CNN sta se oglasila. Vse to spremljam s smehom in si mislim, revčki, toliko se trudite, toliko vlagate (napačne energije, seveda), pa vam še vedno ne uspeva ali vam ne bo nikoli uspelo. Me smo šle pa s tako lahkoto, z neko nedolžnostjo, brez pričakovanj. Tudi, ko so nam rekli, da smo druge in da je Karmen Stavec zmagala, smo si mislile the best, druge smo, čeprav se seveda vsak na tekmovanjih sprašuje, kako bi bilo, če bi zmagal. A ne smeš biti obremenjen z zmago. Na koncu se je seveda izteklo, kot je prav. Zdaj pa so izredno slabi izbori. Katera pesem v zgodovini Eme pa je sprejeta pri ljudeh, katero se poje? Dan ljubezni in Samo ljubezen.

K. S.: Kdo je tvoj letošnji favorit?
M.: Vsako leto imam štiri, pet favoritov, za katere sem vesela, če zmagajo. Letos mi je ta favoritinja Severina. Ker je fenomenalna. A spet so se razburili, češ da ima nek balkanski melos. Ja, kje pa je Hrvaška, lepo prosim?

K. S.: Severina z Mojo štiklo, ki jo je napisal Goran Bregovič?
M.: Ja, fenomenalen komad. Drugače, ''z jajci'', sproščeno, z užitkom. Ona pa Bosna. Imajo balado, kakršne nisem slišala že sto let, ki jo je napisal Željko Joksimović (na Eurosongu je l. 2004 predstavljal SiČG z Lane moje, op. a.). Lejla, ki jo poje Hari Matahari, je balada, ob kateri se mi vsakič naježi koža. Všeč mi je tudi Finska, ki je hard rock in popolnoma drugačna. Letos je izredna konkurenca.

K. S.: Ko sva že ravno pri estradnikih, kakšno je tvoje mnenje o slovenski medijski sceni, kaj ji manjka? Če pogledava, kaj se gleda, so to predvsem reality showi. Smo Slovenci res taki voajerji, da najraje beremo Direkt in gledamo Bar?
M.: Saj je cel svet tak. Zunaj je pa reality showov 50. Ampak meni je bil Bar všeč. Res všeč. Bilo je na nivoju in zanimivo. Pustimo to, kakšen vtis so dajali nastopajoči. Dosti bolj zanimivo kot sanjski moški/ženske. Pustimo Nino, ki je meni res the best. Končno. Punca, ki ni samo puhla nadutost, ampak ima kaj za povedati. Iskrena, sposobna. Senzacionalnost pa zanima vsakega. S srcem me boli pa, ker temu verjamemo. Mi vidimo 24 ur v 45 minutah. Medij lahko kroji, izoblikuje našo osebnost. Nekdo da par izjav, v katerih bo trikrat zaklel, čeprav si v celem dnevu najmanj od tistih v hiši, ampak prikazali te bodo ravno tiste trikrat in vsi bodo rekli, kako grdo govori. Po drugi strani pa zmagovalec Andrej – zrak, to spregledaš. Ko sem ga gledala, sem videla skozi njega. Bila sem prepričana, da bo šel takoj ven. Potem pa gledaš do konca in vidiš, kako ''nagravžno'' grdo se smili samemu sebi, na koncu, ko ostane sam s finalistom, pa začne govorit, se smejati, postane frajer.

K. S.: Kaj misliš, da je razlog njegovega uspeha torej? Konec koncev ga nihče ni postavljal za favorita.
M.: Tipično slovensko. Tako kot glasbena scena. Čimbolj en škili, čimbolj je pohabljen, božček! Ampak ti ljudje ne rabijo usmiljenja. Tudi človek brez noge gre lahko na olimpijado, seveda prilagojeno, in je uspešen. Nihče ne rabi usmiljenja, vsi pa pozitivno podporo. Slovenci so površinski.

K. S.: Kaj pa rada bereš?
M.: Vse, tudi Direkt. Direkt in Novo najprej. Če sem iskrena, imam rada stvari, ki se jim lahko samo čudim in smejim. Ne morem verjeti, da nekdo plačuje svoje položnice na tak način, da drugega ''v drek tlači''. Zelo pri srcu mi je Mladina.

K. S.: Kot kaže Sloveniji res še veliko manjka do svetovljanskosti. Pri tem mislim tudi na zelo omejen izbor nočnih lokalov in klubov v Ljubljani. Kam pa ti rada zahajaš?
M.: Bravo. Jaz kljub vsemu zelo rada v Globala, ker sem tam zelo lepo sprejeta, ker se dobro razumem z lastniki. Tudi ljudje so ''fajn'', nikoli ne težijo. Vsepovsod pa so problem ''redarji'' - neizobraženi, ljudje, ki ne najdejo zadovoljstva drugje, kot v nadlegovanju ljudi in da govorijo kaj lahko in kaj ne smejo, koga bodo notri spustili, koga ne.

K. S.: Uniforma. Ljudem daje občutek pomembnosti.
M.: Tako je. Mislim, da so redarji največji problem lokalov v Sloveniji. Ko se bo to uredilo, bodo tudi ljudje bolj sproščeno hodili naokoli. Občutek lagodja, varnosti je blazno pomemben. Po drugi strani Metelkova, moj drugi dom. K4 je bil včasih dosti bolj kul, ker so imeli tudi showe, travestitske showe – tam smo konec koncev tudi začele. Večinoma pa se počasi nažreš lokalov z maso ljudi in greš v bolj tihe lokale, kjer poznaš lastnike, npr. Party Bar, ki je bolj za zaključene družbe. Tega pri nas manjka. Po drugi strani pa pri nas pogrešam, ko pride medijska oseba, da ti ne rečejo za karto, ampak ''Izvolite prosim'', ali da bi celo dobil pijačo. Tega Slovenija (še) ne pozna.

K. S.