Tanja Zajc je mama štirih otrok – 17-letne Daše, 14-letnega Bora in 12-letnih dvojčic Ajde in Tare. Otroci so njeni veliki učitelji. "Od njih sem se ogromno naučila in ponosna sem nanje," pravi urednica loterijskih vsebin na RTV Slovenija, ki se v prostem času ukvarja z ogromno stvarmi.

Ena izmed njenih ljubezni je orientalski ples, s katerim se ukvarja že tri leta. Letos se je pridružila skupini Vzhoda pravljica pod vodstvom Irine Stankovič, diplomantke kijevske Visoke šole za kulturo. Dekleta se po Tanjinih besedah odlično razumejo, med njimi vlada kolegialnost, zato so tako vaje kot nastopi pravi užitek.

Energična Tanja nam je v pogovoru zaupala, zakaj jo privlači prav Orient, razkrila pa nam je tudi svoje druge stare in nove ljubezni.

Ste članica orientalske plesne skupine Vzhodna pravljica. Koliko časa ste že predani plesu? Ste že takoj začeli prav z orientalskim plesom?
Moje spoznanje z orientalsko kulturo sega nekje šest let nazaj. Sprva sem le vodila orientalske večere, k čemur me je povabila prijateljica Mateja, sicer tudi učiteljica orientalskega plesa. Ta ljubezen se je nadaljevala in odločitev za učenje plesa je bila logična. Plešem tri leta.

Zakaj prav orientalski ples?
Mislim, da v vsaki ženski, v nekem kotičku obstaja želja, da se odkrije, odkrije samo sebe, svojo ženstvenost. Ta, če rečem kapitalistična družba, nas je naredila že skoraj za robote. Ženska je izgubila tisto svojo vlogo ženstvenosti, ker je vpeta v dogajanje, mora se boriti za preživetje ... Globalno gledano, smo si z emancipacijo tega želele same. Orientalski ples pa v bistvu podpira določene ženske atribute, ki lahko obstanejo tudi v našem zahodnem svetu. Ženska, ki odkrije samo sebe, svojo ženstvenost, odlično funkcionira. To je to.

Menda se s orientalskim plesom ne spremeni le telo, ampak tudi duša. To drži?
Jaz bi celo rekla, da spreminja predvsem dušo, in sicer prav smislu, da ženska odkrije samo sebe, odkrije tiste kotičke svoje nežnosti, čustvenosti, ki jih je morda skozi življenje potlačila. S tem se osebnostno razvijaš. Če si zadovoljen s sabo, si zadovoljen tudi s svetom. Sprejemaš ga veliko bolj optimistično in tolerantno.

Verjetno vam ta ples pomeni tudi neke vrste sprostitev ob vseh obveznostih. Kako pa si še "napolnite baterije"?
Ples je tako ali tako povezan z glasbo. Že orientalska glasba je zelo sproščujoča. Moja stara ljubezen pa je tudi petje. Že v šoli sem pela v šolskem zboru. Potem je ta ljubezen malo zamrla, bile so druge stvari – družina, otroci, zanimalo me je tudi radioamaterstvo, konjereja ... A srčna želja je ostala, in če ta obstaja, gotovo pride do nekega naključja, srečanja, ki ti spremeni življenje. Pri meni je bilo to srečanje s sošolcem iz osnovne šole, zdaj glasbenim menedžerjem Romanom Jugom. Ta mi je rekel: 'Daj, Tanja, poskusi. Ne bodi nora. Boš do konca življenja le razmišljala in si na koncu rekla, da nisi poskusila?' No, in nekje pred sedmimi leti sem se začela učiti petja pri Sendi - Sandri Zupan. Po prekinitvi zaradi določenih življenjskih stvari, ki sem jih morala urediti, pa sem nadaljevala pri Diegu Barriosu Rossu, nato pa naveza stik še z odličnim glasbenikom Denisom Beganovičem - Kikijem.

Ne morem sicer reči, da sem zelo aktivna v petju, ampak vseeno … Povezala sem se tudi z Big Bandom Marezige. Z njimi sem začela vaditi, imeli pa smo tudi nekaj nastopov. Zelo podpiram njihovo kulturno društvo, ki si gotovo zasluži, da ga omenim. Že pet let organizirajo festival MareziJazz, kjer se zberejo amaterski big bandi iz cele Slovenije. Letos pa so imeli tudi goste iz Francije. No, del mojega petja pa je zaznamovan tudi z rockom. Povezala sem se z rockskupino Regulus. Gre za skupino izkušenih rockglasbenikov, ki so se v ne več rosnih letih spet zbrali in res delajo glasbo zase, in ne za ambicije. Petje z njimi je blazen užitek. Torej, tudi rockovska zvrst mi zelo "paše". Kupila sem si ojačevalec in mikrofon, tako da doma malce vadim in raziskujem svoj glas. Nad petjem so se navdušile tudi hčerke, sin pa postaja odličen imitator, sploh angleških igralcev. Tu lahko omenim še igranje klavirja. To ljubezen iz osnovne šole zdaj sicer nekoliko zanemarjam, ker ob selitvi pianina še nismo postavili v stanovanje, ampak tudi to je v načrtu. Reči pa moram, da vse delam počasi, nič na silo. Enkrat je bolj v ospredju ples, drugič petje. Čez poletje je bilo sicer nekaj zatišja, zdaj pa se bo spet začelo ....

Kljub vsem tem dejavnostim prekipevate od energije. Pa si kdaj vzamete čas tudi za dopust, ko "odklopite" vse? Ste že bili na dopustu letos?
Pravzaprav nekega pravega dopusta ni bilo. Želela sem pripraviti še neke projekte v službi. Vendar sem velikokrat na Obali, ali zaradi vaj z big bandom v Marezigah ali zaradi otrok, ko jih grem iskat k očetu, ki živi v Kopru. Včasih tako združim prijetno s koristnim in se odpeljem že kak dan prej, prespim pri prijateljih in si vzamem čas za relaksacijo. "Odklop" vsega mi dobro dene. Kljub veliko obveznostim, družini, službi, hobijem si kar vzamem čas za sprostitev. Doma na primer si večkrat zavrtim kakšno dobro glasbo.

Malce za šalo: ali urednica loterijskih vsebin verjame v te vrste srečo in kdaj pa kdaj izpolni kakšen loterijski listek?
Ja, po pravici povedano, ga. Ampak te igre na srečo so meni prinesle srečo tudi na drug način. V veliko veselje mi je delati te oddaje oz. cel sklop, z novimi projekti vred. Mogoče se igre na srečo ne zdijo tako pomembne, ampak tu je še nek human, humanitarni del. Del sredstev, ki jih dobi Loterija Slovenija, gre namreč za podporo invalidskim organizacijam. V veliko veselje pa mi je delati tudi z mladimi. Veliko večino voditeljev loterijskih oddaj spremljam od začetka in ob začetniških voditeljskih krizah sem jim stala ob strani. Vem, kako je to, ker sem bila tudi sama v tej koži. Veliko lažje je kot urednik, producent videti stvari, če si šel tudi sam čez to zgodbo. Pomembna pa je tudi kolegialnost v skupini. Spoštujem delo vseh - od gospe snažilke, ki studio očisti, do režiserja, realizatorja, voditelja ... V bistvo vsak nekaj doprinese. Konec koncev pa je, če se odnosi dobri, tudi rezultat boljši.

Imate kdaj težave, v smislu, da vas znanci sprašujejo za nasvet, katere številke izbrati?
To konkretno ne, ampak me pa kdo kdaj pa kdaj vpraša, ali vse poteka regularno. Pa kakšna pisma kdaj dobimo, na katera vedno tudi odgovorimo.

Če se dotakneva še malce bolj ženskih tem: v nekem pogovoru ste dejali, da imate v omari kar nekaj parov čevljev in vsak si sčasoma pridobi nek karakter. Bi podobno lahko rekli tudi za oblačila?
Kar nekaj kosov imam v omari, od katerih se ne morem ločiti. Na modo se ne oziram kaj dosti, ker obleka dobi nek karakter, če jo spoštuješ, jo z veseljem nosiš in se v njej tudi dobro počutiš. Ne oziram se na trende. Ko nekaj zagledam, intuicija deluje. Včasih si vzamem tudi en dan časa in če me naslednji dan še "drži", stvar kupim.

Se vam zdi urejenost pomemben dejavnik pri poslu, v vsakdanjem življenju ...?
Urejenost se mi zdi kar nekako samoumevna, očitno imam tak karakter. Moram pa reči, da če en dan ne bom imela nalakiranih nohtov, se ne bom popolnoma nič obremenjevala. Morda bi se pred časom, ko sem dala več na zunanjost in se nisem toliko zavedala svoje notranjosti. Absolutno sem lahko cel konec tedna nenaličena, s spetimi lasmi ter oblečena v majčko in kavbojke. Neka urejenost, predvsem v poslovnih odnosih, pa se mi zdi pomembna. Ampak spet: ženska naj se obleče glede na njeno naravo, ne pa zgolj tega, kar narekujejo trendi. Predvsem se mora dobro počutiti, izžarevati svoje sebstvo.