Nedavno je prvič preverila, koliko let ji je še ostalo do upokojitve. Pa ne zato, ker bi se dela naveličala, pravi, da bo verjetno delala do konca življenja. Bolj zaradi odnosa slovenske politike do kulture, zaradi katerega se ji vse skupaj kar malo "fržmaga". Dela pa vseeno z veseljem, pravzaprav svojega gledališčnega in televizijskega udejstvovanja sploh ne jemlje kot službo.

Zdaj že nekaj let vodi svoj segment v oddaji Dobro jutro, kjer, kot pravi, podira tabuje. Po tem jo širša javnost v zadnjem času tudi najbolj pozna. Ona je tista, ki brez zadržkov poklepeta o seksu v menopavzi, težavah z inkontinenco in laserski pomladitvi vagine. O stvareh, ki ženske v resnici zanimajo, pa si o tem ne upajo spregovoriti na glas.

Ob vsem tem v svoji matični Drami trenutno igra v predstavah Zang tumb tuum in Padec Evrope. Uro pred začetkom uprizoritve slednje se sestaneva v njeni "pisarni", oziroma z nostalgičnimi rekviziti napolnjeni garderobi, ki je najverjetneje nespremenjena že od osemdesetih let prejšnjega stoletja. Na ogledalu ima zataknjene fotografije brezskrbnih trenutkov s svojimi otroki. Opraviči se, da ni čisto "ta prava", saj naj bi se je lotil prehlad. Zdi se, da na vse skupaj hitro pozabi, ko se energično razgovori o temah, ki jo vznemirjajo. Na primer o položaju žensk v sodobni družbi ali o svoji vnukinji, v katero je do obisti zaljubljena.

V Drami ste zaposleni že od leta 1987. Precej dolga doba. Nekateri pravijo, da je dobro službo menjati vsakih pet let.
Saj ni tako, da stagniram v eni in isti službi. Sicer sem v osnovi res v Drami, a vedno sem delala tudi drugje. V Celju, v Novi Gorici, v gledališču Glej, na televiziji, v Špas teatru, povsod me je bilo dosti.

Ko sem se pogovarjala z vašimi igralskimi kolegi, zdaj nekateri obžalujejo odločitev, da so se na neki točki odločili za svobodnjaštvo, glede na trenutno stanje, kjer je varnost redne zaposlitve precej mamljiva.
Na svoj poklic nisem nikoli gledala "ziheraško" oziroma razmišljala o socialni varnosti, ki ga prinaša. Mislim, da bi si v vsakem primeru že kaj našla. Sem vajena delati vse mogoče, v mladosti sem na primer tudi kape prodajala na stojnicah. Ne spadam med tiste, ki pridejo v gledališče, kjer so potem vse življenje v vati. Je pa res, da sem počasi pri koncu svoje igralske poti in zadnjič sem šla prvič tudi preverit, koliko let imam do upokojitve. Pa ne zaradi drugega kot zaradi stanja, ki je v državi, kjer politika tako s prezirom gleda na kulturo, kar se mi malo "fržmaga". Ah, če pa ne bo drugega, bom pa kopala krompir. Bom pa tisto delala z veseljem.

Pravijo, da se igralci nikoli ne upokojijo. Sebe v prihodnosti kdaj vidite v vlogi čisto prave upokojenke?
Seveda ne, prepričana sem, da kljub uradnemu pokoju ne bom zaključila dela. Verjetno bom delala do konca življenja, saj tega sploh ne jemljem kot svojo službo. Morda moji otroci zaradi tega včasih tudi niso čisto dojeli, kaj pomeni delo. Ampak jaz svoje projekte resnično delam z veseljem.

Ko človek vaše ime vtipka v spletni brskalnik, se najprej izpišejo naslovi, kot so "težave z inkontinenco", "laserska pomladitev vagine" in "seks v menopavzi". Verjetno v Sloveniji ni javne osebe, ki bi tako iskreno pripovedovala o takšnih težavah in osvetljevala tovrstne problematike.
Mislim, da se je s tem začelo v predstavi 5žensk.com, kjer smo začele govoriti o tovrstnih ženskih temah …

… To je bilo tudi obdobje vrhunca slave Seksa v mestu, ko smo si ženske naenkrat postavile pravilo, da se moramo o spolnosti pogovarjati s svojimi prijateljicami, kajne?
Takrat smo prvič začutile, da gre za neki nov čas. Po tem sem slučajno prišla do sodelovanja pri oddaji Dobro jutro, kjer smo se dogovorili, da bom preizkušala različne zdravstvene in lepotne tretmaje. Na koncu se je to izkazalo za veliko darilo. Pred tem je bila tudi zame tema menopavze tabu. Potem me je prijateljica Savina (Atai, op. p.) opogumila, naj o tem spregovorim na glas, pa sem si rekla, zakaj pa ne. Če si že upam pokazati Sloveniji, da imam pet kilogramov preveč, zakaj ne bi še tega. Pogum in iskrenost se vedno obrestujeta.

Zdi se, da vas širša slovenska javnost trenutno pozna ravno po teh stvareh.
Splet in televizija pač naredita svoje. V Drami lahko narediš ne vem kakšne vloge in to ne bo šlo naprej. Mama me je opozorila, da me bodo napadali in naj bom raje tiho. Seveda se je zgodilo ravno to, ker ženska o pomladitvi vagine pač ne sme govoriti. V takšni družbi smo in ko sem razmišljala o slovenskih ženskah, kako celovito skrbijo za svoje družine, potem pa ošvrknila še naše politike, me je res sprovociralo, da je treba verjeti v čas nove, ženske energije. Moški so že dobili svojo priložnost in svet gre, kot vidimo, v stečaj. Verjamem v dobro in da bomo ženske našle svoj prostor in da bo nazadnje prišlo do ravnovesja naših energij.

Katerih tabujev bi se radi lotili v prihodnje?
Eden izmed takšnih je feminizem. Čim ga omeniš, se ljudje kar ustrašijo, beseda je po krivici dobila povsem slabšalni pomen.

Nekje sem prebrala, da je priljubljeno sodobno zaničevanje feminizma s strani žensk tako, kot bi rekle, da nam tudi ni preveč všeč, da imamo volilno pravico.
Točno tako. Zdaj bo osmi marec, do praznika pa se obnašamo totalno prezirljivo in imamo medtem raje valentinovo in ne vem kaj še vse. Ko sem sama enkrat v preteklosti na podoben način tarnala prijateljici, da nisem feministka, mi je zabrusila nazaj, da je ona pa hodila brez modrca in s kosmatimi nogami in se borila za naše pravice. Sodobni čas bi nas zelo rad kar malo pospravil oziroma postrojil kot ovce. Zelo nevaren čas je, ženskam se lahko hitro vzame nazaj pravica do splava, to so resne zadeve. Ob tem pa se moramo še neprestano boriti z moškimi na njihov način. Pridemo v neko podjetje in postanemo hujše kot oni.

Ni ta stereotip o agresivnih moških in nežnih ženskih principih delovanja ena izmed stvari, ki jo feminizem v osnovi zavrača?
Ženske ne bi smele iti v vojno z moškimi. Svojih lastnosti, kot je na primer sposobnost dogovarjanja, sploh nimamo možnosti razvijati. Tudi v svojih družinah ne, ker nismo ozaveščene in nismo ponosne na to, da smo lahko nežne. Kaj šele, da bi se zjokale, to je sploh obravnavano kot največja slabost.

Predvidevam, da imate veliko ženskih prijateljic. To omenjam zato, ker se mi zdi, da je vedno več tistih, ki pravijo, da so ženske preveč opravljive in ljubosumne in imajo raje moške prijatelje.
To že vse življenje poslušam, posebej od kakšnih posebej privlačnih žensk, ki pravijo, da so se vedno bolje počutile zraven moških. Se jim je zdelo, da so tako bolj frajerske. Osebno se odlično počutim v ženski družbi. Imam tri sinove in vam lahko iz prve roke povem, da je pogovor z žensko kot počitek. No, imam tudi moške prijatelje in tudi z njimi se rada pogovarjam, ker me res zanima, kako oni dojemajo svet. Prek sinov sem spoznala, da smo res različni in nekaterih stvari pri moških res ne moreš premakniti.

Zdaj pa imate tudi v družini novo žensko energijo, nedavno ste dobili prvo vnukinjo. Priznam, prav simpatično je brati v medijih, kako navdušeni ste nad njo.
Veste, meni gredo kar mravljinci pokonci, ko jo gledam, res, čudovita je.

Ko se je rodila, ste nekje izrazili upanje, da vam jo bodo čim večkrat dali v varstvo. Kako je zdaj s tem?
Ko imaš prvega otroka, si seveda malo prestrašen in zelo previden, tako da so se na začetku bolj doma držali. Čeprav bi jaz s svojo kilometrino vse to poštimala na hitro, se seveda nisem želela vmešavati in soliti pameti. Vem, da je šlo meni to najbolj na živce, ko so bili moji otroci majhni. Zdaj pa že tako velikokrat prihajajo in mala Ema Stella se je že navadila na naš prostor in vsakič zakriči od veselja, ko me zagleda.

Bi kot zunanji opazovalec ocenili, da ste strah vzbujajoča tašča?
To pa gotovo ne! Vedno, kadar so se sinovi sprli s svojimi dekleti, sem bila na strani punce. Svoje fante dobro poznam in vem, kako to gre. Od nekdaj sem jim govorila, naj si zapomnijo, da bom vedno na ženski strani. Da ne bi mislili, da jih lahko spremenijo v svoje služkinje ali nekoga, ki je na tem svetu zato, da jih osrečuje. Naj jih poskušajo spoštovati tako, da bosta imela vsak svoj svet. Ker moški so takšni, takoj dobijo vzgib, da jim mora ženska osrečevati in skrbeti za njih.

To vcepljanje spoštovanja do ženskega spola je bil verjetno velik del vzgoje?
Trudila sem se, upam da mi je uspelo.

Vaš sin se je navsezadnje za sodobni čas nenavadno zgodaj odločil za družino, oče je postal pri dvaindvajsetih. Vas je sprva kaj šokiralo, da boste babica?
Sploh nisem razmišljala o vnukih. Sploh ne znam opisati, kaj se mi je zgodilo, ko sem izvedela, da bom babica. Moje srce je od ljubezni kar zraslo in takoj sem se vživela v to vlogo. Niti za sekundo nisem imela problema s tem, kot imajo kakšne, ki se same sebi zdijo premlade ali pa želijo, da jih otroci kličejo "teta". Ni šans. To, da si babica, pa res ne pomeni, da si stara. To je eno novo življenje, ki je s tabo povezano, neverjetno je.

Zdite se zelo srečni in neobremenjeni, hkrati pa kot oseba, ki ima vse stvari v življenju urejene.
Nimam vseh stvari urejenih, samozavest pa sem gradila na težkih preizkušnjah. Če bi vam pripovedovala zgodbo o svoji mladosti, bi se vprašali, kako sem od tam sploh prišla cela in obenem neusahljivo pozitivna. Redki so tisti trenutki, ko bi stvari videla samo črno. S tem sem se do neke mere verjetno tudi rodila. Naš družinski moto je bil od nekdaj ta, da se je treba do konca boriti in nikoli odnehati. In še vedno se borim in raziskujem in iščem in se o stvareh sprašujem. Vse dobre izkušnje posredujem naprej, sem bratska z ljudmi. Ko si odprt, dobivaš nazaj tako lepa darila, da tega ne moreš verjeti. Toliko ljubezni in spoštovanja od soljudi.

Ne vem, kako to, da še nimate svoje lastne pogovorne oddaje.
Tudi jaz se to sprašujem. Morda sem vedno malo pred časom (smeh).