Dan Geller in Dayna Goldfine, režiserja dokumentarca o Leonardu Cohenu, sta se na snemanje filma pripravljala več let. "Ko smo prvič razmišljali o projektu in se ga pozneje lotili, sem Leonarda doživljala kot Boga," je dejala Goldfine in se vprašala, kako bi lahko Bogu izkazali pravičnost.

Po njenih besedah so se ustvarjalci filma tako osredotočili na njegovo najslavnejšo pesem Hallelujah, kar jih je odvezalo "bremena, da bi morali narediti življenjepis od zibelke do groba" – namesto tega so poudarili njegov vpliv na poslušalce in se posvetili njegovi duhovni poti.

Da bi kanadskega glasbenika predstavila čim bolj celostno, sta osem let pred začetkom snemanja Hallelujah: Leonard Cohen, A Journey, A song preučevala njegove beležke, ki jih hrani njegova družina.

Avtoportreti in trema

Med raziskovanjem arhivov sta režiserja našla tudi številne analogne avtoportrete. "Radi se pošalimo, da je bil Leonard prvi, ki je snemal selfieje," je povedala Goldfine in pojasnila, da se je Cohen, ki je sicer leta 2016 pri 82 letih umrl, s svojo staro polaroidno kamero fotografiral že v 70. letih prejšnjega stoletja, še preden so "selfiji" postali priljubljeni.

V dokumentarnem filmu, ki sta ga že predstavila na ameriškem filmskem festivalu v francoskem Deauvillu, je prikazan tudi posnetek pevčevega nastopa iz leta 1967, ko je z veliko tremo predstavil svojo prvo uspešnico Suzanne. Njegov strah na posnetku naj bi režiserjema pomagal razumeti, da je bil tudi "veliki Cohen samo človek".

Geller je sicer poudaril, da brez Cohenovega blagoslova, ki sta ga s sodelavko prejela dve leti pred njegovo smrtjo, "ne bi prišli nikamor".