A to je le ena izmed več kot 400 igrač, ki jih je mogoče videti in se številnih tudi dotakniti. Punčke, avtomobilčki, medvedki, gugalni konjički, družabne igre. So iz različnih materialov in različnih barv, nekatere igrače so izdelane ročno, druge so kupljene, vse pa obiskovalcem pripovedujejo zgodbo o igri in otroški domišljiji skozi čas.

"Se kar pridno nabirajo igrače ves čas, kar je ta razstava odprta. Pridejo recimo kakšni obiskovalci in rečejo, a lej, podobne stvari smo pa mi imeli, ali pa: taka punčka je krasila posteljo mojih staršev, ali pa: s takimi kockami sem se igral, in na ta način pridobivamo tudi še kakšne nove predmete," je povedala kustosinja.

Maskota otroškega muzeja je lisjak Herman, ime je dobil po grofu Celjskem, njegov lik je naslikala Jelka Reichman.

Hermanov brlog je narejen po meri vseh otrok. Je namreč prvi otroški muzej v Evropi, prilagojen slepim in slabovidnim ter gibalno oviranim otrokom.

Od leta 1995 dalje je samostojen oddelek Muzeja novejše zgodovine Celje, in v tem času ga je obiskalo že več kot 300.000 ljudi. "In danes, po 25 letih, lahko ugotovimo, da je šlo za odlično idejo, namreč danes se že vračajo nekdanji obiskovalci s svojimi otroki," je povedal Tone Kregar, direktor Muzeja novejše zgodovine Celje.

Muzejski prostori v teh dneh samevajo, odpovedati so se morali tudi praznovanju 25-letnice, a medtem ko čakajo, da se vrata kulturnih ustanov znova odprejo, za otroke snujejo novo razstavo. "Ki se bo vrnila nekako k temeljem, k osnovnemu poslanstvu našega muzeja, se pravi govorim o kulturi, kulturni dediščini, obenem pa govorim tudi o etiki, o vrednotah, zato bo naša naslednja razstava govorila o tem, kako se moramo in kako se ne smemo obnašati, naslov pa bo Hermanov bonton," je povedal Tone Kregar.

Ob tem jim velik izziv predstavlja nadaljevanje prenove Fotohiše Pelikan, po vseh njihovih razstavah pa se je mogoče sprehoditi tudi virtualno.