"Vlada se je zavezala, da bo spremenila dojemanje pokrajine Džamu in Kašmir. Vemo, da si ljudje želijo zabave in gledanja filmov," je dejal Manodž Sinha, najvišji regionalni uradnik, ki slovesno odprl novi kino v Šrinagarju. Indijska veriga kinodvoran Inoks je v mestu postavila novo dvorano s 520 sedeži in tremi fimskimi platni.

Na prvi dan predvajanj bodo 1. oktobra v kinu začeli vrteti bollywoodska filma Vikram Vedha in Ponijin Selvan. "Čarobnost filma je v tem, da se počutiš del njega. Svoje bogove in junake lahko vidite na filmskem platnu. To je povečan način videnja življenja. Človek si želi pripovedovati lastne zgodbe," je ob odprtju za časopis The Hindu dejal Vikas Dhar, direktor podjetja Taksal Hospitality Private Limited, ki je lastnik kinodvorane.

Pokrajina Džamu in Kašmir je ena izmed najbolj militariziranih območij na svetu, saj na območju pogosto prihaja do krvavih spopadov med islamskimi separatisti, ki si že desetletja prizadevajo za neodvisnost Kašmirja od Indije. V spopadih je bilo ubitih več deset tisoč ljudi.

Zaradi nenehnih spopadov so zadnjo kinodvorano v pokrajini zaprli leta 1999. Šrinagarske oblasti pod vodstom Faruka Abdulaha so v 90. letih večkrat poskusile znova odpreti kinodvorane, a so jim načrti zaradi nasilja spodleteli.

Indijski premier Modi obljublja obnovitev pokrajine

Indijske oblasti so poleg kina v Šrinagarju odprle tudi dvorani v krajih Šopjan in Pulvama, dveh hudo prizadetih krajev med nasiljem.

Indijski uradnik Manodž Sinha je ob tem dejal, da je zvezna vlada pod premierjem Narendro Modijem odločena vzpostaviti nove gospodarske priložnosti v pokrajini kljub visokim varnostnim tveganjem, civilnim protestom in posredovanjih vojske, ki pogosto vodijo do policijske ure in motenj pri dobavi in storitvah.

Lani je arabski emirat Dubaj podpisal pogodbo za gradnjo infrastrukture v Džamuju in Kašmirju, kar je prva tuja naložba na območju.

Kašmir se je Indiji priključil leta 1947, vendar Pakistan trdi, da gre za njegovo ozemlje. Indijska nacionalistična vlada je leta 2019 odpravila delno avtonomijo pokrajine, s čimer je ukinila kašmirsko ustavo in visoko stopnjo neodvisnosti ter sprožila množične proteste v večinsko muslimanski pokrajini.