Indijski vojak na ulicah Šrinagarja, glavnega mesta Kašmirja, kjer že 31 let vladajo izredne razmere. Foto: AP
Indijski vojak na ulicah Šrinagarja, glavnega mesta Kašmirja, kjer že 31 let vladajo izredne razmere. Foto: AP

Po navedbah predstavnika indijske vojske se je incident zgodil v vasi Čangimul blizu demarkacijske črte, ki deli Kašmir na večinski indijski del in manjši del, ki pripada Pakistanu. Indijski vojaki so v to vas prišli, da bi "evakuirali civiliste", a so jih domnevni skrajneži napadli iz zasede.

Pri tem je bilo ubitih pet indijskih vojakov in dva muslimanska upornika. Še dva domnevna skrajneža sta bila ubita v soboto na jugu Kašmirja, je po poročanju francoske agencije AFP še povedal omenjeni predstavnik indijske vojske.

Stopnjevanje spopadov od izbruha pandemije
Letos je bilo po poročanju AFP-ja v Kašmirju ubitih najmanj 54 muslimanskih upornikov, ki jih Indija vse po vrsti označuje kot skrajne islamiste. Od tega več kot 30 od začetka omejevalnih ukrepov za zajezitev novega koronavirusa, ki so jih uvedli konec marca. Spopadi potekajo praktično vsak dan, pa čeprav je zdaj tudi muslimanski sveti mesec ramazan.

73 let krvavega in zapletenega spora
V Kašmirju se sicer že več desetletij bojujejo številne skupine skrajnežev in upornikov, ki si prizadevajo za neodvisnost Kašmirja ali pa priključitev te pokrajine Pakistanu. Ta naj bi jim glede na obtožbe New Delhija tudi dejavno pomagal, a v Islamabadu to vztrajno zanikajo. Od leta 1989, ko se je začel širok upor muslimanske večine, je bilo na območju ubitih več deset tisoč ljudi, večinoma civilistov.

Spor v Kašmirju izvira iz neodvisnosti podceline in delitve na Indijo in Pakistan. Kašmir je v času britanske kolonialne nadvlade na podcelini postal obsežna država pod rodbino Singh. Četudi je bila velika večina prebivalstva muslimanska, se je maharadža Hari Singh leta 1947 odločil za priključitev Indiji, ob državljanski vojni med hindujci in muslimani pa je večina Kašmirja obstala pod Indijo.

Lani Modi odvzel ustavno avtonomijo
Desetletja nemirov in sporov so z letom 1989 prerasla v širok oboroženi upor muslimanske večine proti hindujski manjšini. Lani je vlada Narendre Modija uresničila svojo predvolilno obljubo in razveljavila delno avtonomijo, kar je bil sicer pogoj Singhov ob priključitvi leta 1947. Vse od takrat je pokrajina v izrednem stanju in na robu izbruha širše vojne.