Strokovni posvet Alpski kozorog v Sloveniji včeraj, danes, jutri sta Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) in Triglavski narodni park (TNP) na Bledu pripravila v okviru projekta Dinalpconnect, ki se izvaja v sklopu programa Interreg Adrion. Posvet je bil posvečen predvsem zagotavljanju enotnega upravljanja alpskega kozoroga na čezmejnem pilotnem projektnem območju med Slovenijo in Italijo. Razkorak med pristopom upravljanja je najbolj povezan s statusom domorodnosti alpskega kozoroga v Sloveniji, poroča STA.

Potem ko je alpski kozorog v Sloveniji izumrl, so ga konec 19. stoletja prvič spet naselili v slovenski prostor, ponovne naselitve pa so se nadaljevale tudi v 20. stoletju. Strokovnjaki se o domorodnosti niso mogli strinjati, pa čeprav so bili ostanki kosti, ki naj bi pripadali alpskemu kozorogu, najdeni na ozemlju Slovenije. Kot so ta teden sporočili iz ZGS-ja in TNP-ja, je dekan velenjske Fakultete za varstvo okolja Boštjan Pokorny na posvetu poudaril, da je alpski kozorog endemit za Alpe, pri čemer se le v Sloveniji obravnava kot tujerodna živalska vrsta, poroča STA.

Uspešno izolirali DNK in primerjali genetske vzorce

Drugim strokovnjakom se ob tem poraja vprašanje prepoznave alpskega prostora kot enotnega ekosistema. Borut Toškan z Inštituta za arheologijo pri Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti je predstavil najdbe kostnih odlomkov na ozemlju Slovenije iz obdobja holocena, od bakrene dobe do zgodnjega srednjega veka, ki po morfoloških značilnostih z veliko gotovostjo pripadajo alpskemu kozorogu, poroča STA.

Pri ponovnem pregledu razpoložljivega arheološkega materiala je izbral štiri verjetne vzorce iz Tonovcovega gradu pri Kobaridu iz pozne antike in zgodnjega srednjega veka, iz katerih je Elena Bužan s Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije s svojo skupino na Univerzi na Primorskem uspešno izolirala DNK in s primerjavo genetskih vzorcev v genskih bankah potrdila ujemanje z objavljenimi genomi alpskega kozoroga.

Razrešitev statusa domorodnosti alpskega kozoroga

Na strokovnem posvetu predstavljeni sklepi, utemeljeni na podlagi teh novih dognanj morfološko genetskih raziskav vzorcev starodavnih ostankov alpskega kozoroga, predstavljajo izhodišče za nadaljnji usklajevalni proces z nosilci politik, povezanih z upravljanjem alpskega kozoroga v državi.

Po prepričanju ZGS-ja in TNP-ja je razrešitev statusa domorodnosti alpskega kozoroga v Sloveniji prvi pogoj, da se vrsti prizna njena varstvena pomembnost in se ji z usmerjenimi upravljavskimi ukrepi omogoči dolgoročna ohranitev v slovenskem prostoru. V nasprotnem primeru je nadaljnji obstoj alpskega kozoroga vprašljiv, piše STA.

Trenutno alpski kozorogi v Sloveniji živijo v treh ločenih populacijah v TNP-ju, Kamniško-Savinjskih Alpah in zahodnih Julijskih Alpah. Skupaj jih je okoli 200. Vrsta se spopada z različnimi težavami, od gamsjih garij do potencialnega parjenja v sorodstvu, kar vpliva na upadanje številčnosti populacij in vitalnost posameznih živali.