Čeprav Koper običajno povezujemo bolj z morskim turizmom in pristaniščem, pa kraški rob v zaledju občine ponuja tudi številne plezalne užitke. V občini so zato v okviru projekta Oživimo podeželje pred kratkim prenovili 80 plezalnih smeri na območju Ospa, Črnega Kala in Mišje peči. Kraški rob je namreč priljubljena rekreacijska točka za domače in tuje obiskovalce, s prenovo, ki jo bodo nadaljevali tudi v prihodnjem letu, pa si prizadevajo za večjo varnost in izboljšanje plezalne izkušnje.

Projekt LAS Istre ‒ Oživimo podeželje, h kateremu so v Kopru pristopili letos, sofinancira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja ‒ Evropa investira v podeželje. V sklopu projekta, v katerem sodelujejo še občini Ankaran in Izola ter Kolesarska mreža Obala ‒ Društvo za kolesarsko zagovorništvo, so na območju Kraškega roba že očistili in obnovili pet pohodnih tematskih poti, na območju Ospa, Črnega Kala in Mišje peči pa so zdaj dodatno obnovili 80 plezalnih smeri, so sporočili z mestne občine.

Plezališča kraškega roba odlikujejo prav izjemna raznolikost in pestra težavnost, ki daje obiskovalcem možnost preizkusiti najrazličnejše plezalne izzive. Zaradi ugodnih vremenskih pogojev je plezanje na tem območju mogoče ob vseh letnih časih. Strme prisojne pečine so prav pozimi najbolj obiskane, kar ugodno deluje na podaljšanje turistične sezone.

Naravna plezališča ne nazadnje sooblikujejo turistično ponudbo lokalne skupnosti, ponekod so celo njen osrednji del, so poudarili na koprski občini. Projekt se bo nadaljeval tudi v prihodnjem letu, ko bo koprska občina med drugim obnovila dodatnih pet pohodnih poti in 70 plezalnih smeri. Ob tem bo izpeljala več promocijskih dejavnosti, s katerimi želi javnosti približati različne oblike rekreacije in aktivnega preživljanja prostega časa v naravi, poskrbela pa bo tudi za ponatis zemljevida kolesarskih poti na Kraškem robu.

V okviru projekta bo občina pripravila predlog sistema trajnostnega upravljanja širšega območja Kraškega roba, medtem ko bodo občine partnerice izpeljale številne druge dejavnosti. Vrednost projekta znaša slabih 215.000 evrov, od tega bo več kot 145.000 evrov prispeval evropski kmetijski sklad. Cilj evropskega denarja je ravno poživitev in popestritev gospodarske dejavnosti na podeželju, kar pomeni lažje življenje za prebivalce in ustavlja selitve ljudi v urbana središča.