V prikazu se omejujemo na indijski del, ki sodi v zvezno državo Džamu in Kašmir. To sestavljajo tri naravno in kulturno zelo različne pokrajinske enote.

Na jugu okrog mesta Jammu sta ravnina in hribovje, Kašmir v ožjem pomenu besede je gorata pokrajina v osrčju, prostrano visokogorje Ladaka na severu pa zavzema kar 70 odstotkov ozemlja zvezne države. Vsi trije deli se razlikujejo tudi rasno, jezikovno, versko, skratka razdvajajo jih široki kulturološki mejniki. Kljub temu je tamkajšnja družba v bistvu tolerantna.

Kašmir - pravljična dežela
Kašmir je že od nekdaj znan kot pravljična dežela. Moguli so ga imeli za raj na Zemlji. Čeprav je prometno dokaj izoliran, je bil vseskozi na prepihu burnih zgodovinskih dogajanj, katerih nosilci so prihajali ne le z Indijske podceline na jugu, ampak tudi iz osrčja Azije in Kitajske. Glavna prometna vez s preostalim delom Indije je speljana prek prelaza Banihal (2739 m) v gorovju Pir Panjal. Pod prevalom so zvrtali dolg predor, ki omogoča dostop prek celotnega leta.

Gorovje Pir Panjal je naravna pregrada za vlažen jugovzhodni monsun, Visoka Himalaja na severu pa preprečuje vdore mrzlih zračnih gmot. Zato ima Kašmirska dolina na nadmorski višini dobrih 1500 metrov submediteranskemu podobno podnebje. Zaradi hladnejšega poletja je že od kolonialnega obdobja naprej znano klimatsko pribežališče. V Kašmirju je tudi Gulmarg, vodilno indijsko zimskošportno središče z urejenimi smučišči, vlečnicami in sedežnicami. Pozimi in pozno v pomlad je prekinjen promet prek na debelo zasneženih visokogorskih prelazov na jugu Himalaje, medtem ko so tudi prek 5000 metrov visoki prelazi v sušni notranjosti prevozni celo leto. Zgornja gozdna meja je v južnih predelih zaradi večje namočenosti niže kot v predelih severno od glavnega grebena Visoke Himalaje.

Še vedno je v veljavi kastni sistem
Kašmir v Indiji ima 5 milijonov prebivalcev, od katerih jih pol milijona živi v somestju prestolnice Srinagar. Indijski cesar Ašoka je že v 3. stoletju pred našim štetjem razširil budizem in dežela je bila do 7. stoletja središče svetovnega budizma, od koder so verstvo navzven širili številni, dobro organizirani misijonarji. Med 7. in 9. stoletjem je sledil ponoven razcveta hinduizma. Islam je okrog leta 1300 zanesel iranski šah Hamadan. Dokončno je prevladal v 15. stoletju, ko je z množičnimi poboji Hindujcev dotedanja verska toleranca zamrla. Kljub temu se je ohranil kastni sistem, kar je opaziti v poročanju pripadnikov sorodnih slojev.

Glavna gospodarska dejavnost je kmetijstvo, ki zaposluje štiri petine aktivnega prebivalstva. Za vzpet svet je značilna čezmerna paša, ki poleg nekontrolirane sečnje povzroča, da se nekdaj kakovostni, raznovrstni gozdni sestoji spreminjajo v malovredno grmičevje. Medtem, ko sta na Pandžabski ravnini mogoči dve žetvi letno, je v Kašmirski dolini možna ena sama. Tu so na jezerih samosvoji plavajoči vrtovi, imenovani rad. Na njih izredno dobro uspevajo zlasti paradižniki, kumare in melone. Okrog pol metra debela plast komposta je položena na podvodno plahto iz pletenega šibja, tako da je mogoče celoten vrt prestavljati sem in tja po jezerskih plitvinah.

So znani rokodelci
Kašmirci slove kot prvovrstni rokodelci, pa tudi kot spretni in vztrajni prodajalci, ki v kupčijo vlože veliko energije, tako da se je turistu težko izviti iz objema pretkanega prepričevanja. Med rokodelskimi izdelki so posebno cenjeni preproge, vezeni šali, izdelki iz srebrnine, lepljene in poslikane papirne kaše, rezljani izdelki iz orehovine in hrastovine ter krzneni in usnjeni izdelki.

Kašmir je že dolgo eno od najbolj privlačnih turističnih območij na Indijski podcelini. Vendar se število tujih turistov zaradi politične nestabilnosti in oboroženih spopadov nenehno zmanjšuje. Tako je leta 1951 Kašmir obiskalo 7,4 odstotkov od vseh tujih obiskovalcev Indije, leta 1980 le še 5,7 odstotkov in zdaj le še peščica. Posebna privlačnost Srinagarja je bivanje v znamenitih hotelih na čolnih, zasidranih ob obrežjih tamkajšnjih jezer.