S svojimi utesnjenimi kabinami, kulinariko, močno pod vsako ravnjo, in umazanimi stranišči se Mangyongbong še ne bo kmalu potegoval za kako nagrado luksuznih križark.
A, kot piše New York Times, saj mu niti ni treba. Severnokorejska turistična industrija je v - milo rečeno - povojih, tako da tekmecev ravno ni na pretek. Ključno bo le pritegniti dovolj dopustnikov. Oblasti, krvavo potrebne tujih valut, skušajo zdaj privabiti turiste na križarjenja vzdolž vzhodne obale njihove obubožane in zaprte države.

V začetku meseca je rjaveči Mangyongbong opravil svojo testno vožnjo - za 43 ur na morju so v mračne in zatohle kabine z žimnicami na tleh natrpali več kot 200 ljudi. Kitajski turisti in poslovneži so si spalnice delili s severnokorejskimi predstavniki in tujimi novinarji. Nekateri izmed potnikov so za petdnevno popotovanje plačali okoli 470 dolarjev, drugi so potovali brezplačno, ker so bili prijatelji organizatorja.

Na ogled megalomanskih portretov
V Rajinu, mestu z umazanimi cestami in občasnimi izpadi elektrike, so se vodiči držali programa - svoje goste so najprej popeljali do orjaškega portreta severnokorejskega ustanovitelja Kim Il Sunga, nato so jih pospremili v gledališče, kjer otroci nastopajo z domoljubnimi točkami. Naslednji dan so bili potniki deležni slavnostnih govorov severnokorejskih uradnikov, doneče glasbe, ki je poveličevala - koga drugega kot Kim Il Sunga, po zraku so leteli konfeti, v rokah dijakov in uniformiranih delavcev so vihrale zastavice.

Inavguracijsko križarjenje naj bi imelo podporo z najvišjih vrhov v Pjongjangu. Organizator je mednarodna investicijska družba Taepung, ki odgovarja neposredno severnokorejskemu voditelju Kim Jong Ilu. "Ljubim mir in korejski polotok," je povedal Park Chol Su, predsednik Taepunga. "Naša družba simbolizira mir. Celo Američane lahko najemamo."

Stavijo na turizem
Že mogoče, da je severnokorejska vlada ena od najbolj paranoičnih in zaprtih na svetu, a zdi se, da igra turizem čedalje pomembnejšo vlogo v njenem gospodarstvu. Turizem je izvzet iz gospodarskih sankcij, ki so jih Združeni narodi vpeljali, da bi tako pritisnili na Kima, da opusti svoj jedrski program, in v zadnjih letih raste, saj tujce skrivnostna država na vso moč intrigira. Lani naj bi Severno Korejo obiskalo 24.000 tujih turistov, od katerih jih je bilo več kot 80 odstotkov Kitajcev.

Kritiki pravijo, da denar od turizma zgolj podpira represivni režim, a zagovorniki so mnenja, da turizem pomaga odpirati državo tujim vplivom in da bi dohodki lahko pomagali revnim Korejcem.

Kot v menzi
Največji draž za zahodne turiste je veliki vsakoletni festival Arirang v Pjongjangu, medtem ko imajo Kitajci raje kratke skoke čez mejo. A severnokorejske oblasti očitno skušajo z novim programom križarjenja pritegniti petičnejše popotnike - pa čeprav tega iz večerje ne bi sklepali. Vse skupaj je namreč spominjalo bolj na vojaško menzo: kovinski pladnji, fluorescentna razsvetljava, pod njo pa v skupnih skledah sesekljan piščanec in kumare. Natakarice so ostanke vrgle kar čez krov, veter pa je delce smeti pometal nazaj na palubo.

Naslednji dan je ladja zapeljala v pristanišče naravnega parka Mount Kumgang, nedaleč od meje z Južno Korejo. Tu so bili potniki deležni pohodništva, akrobatske predstave in videa, namenjenega kitajskim poslovnežem, ki bi investirali v park. Vožnja nazaj z ladjo je trajala 22 ur.
"Priznavamo, da moramo premagati še veliko ovir," pove Park, medtem ko so potniki čakali na avtobuse, da jih popeljejo nazaj na Kitajsko. "En izlet je dovolj za celo življenje," je pripomnil eden izmed njih. V tistem hipu je ladja z vso silo zadela v betonski pomol in ga delček odbila. Zdi se, da je tudi kapitan komaj čakal, da se vrne nazaj na obalo.