Na svetovno nogometno prvenstvo se je drugič v zgodovini uvrstila tudi Demokratična ljudska republika Koreja, kakršno je uradno ime komunistične države na severu Korejskega polotoka, ki jo svet bolj kot po nogometu pozna po njenem jedrskem programu in ekscentričnem voditelju Kim Džong Ilu.

Toda nogomet ima posebno mesto med Korejci, ki ponosno obujajo spomine na leto 1966, ko se jim je prvič uspelo uvrstiti na svetovno prvenstvo. Z zmago nad Italijo so pripravili pravo presenečenje in se prebili v osmino finala, tam pa po visokem vodstvu nesrečno izgubili proti Portugalcem.

Nasveti "ljubljenega vodje"
Severnokorejsko moštvo odlikujeta velika borbenost in predanost, s taktičnimi nasveti pa jim pomaga tudi vsestranski voditelj Kim, za katerega velja, kot je navada v podobnih avtoritarnih režimih s kultom osebnosti, da ga odlikuje izreden občutek za paleto različnih področij, pa naj gre za šport, kulturo, znanost ali pa vodenje države.

Po zmagi nad Savdsko Arabijo in uvrstitvi na letošnje svetovno prvenstvo je svoje nogometno moštvo podučil o razvoju korejskega nogometa in predlagal taktiko, ki najbolj ustreza značaju korejskih igralcev. Njegove misli je na bolj razumljiv način povzel glavni trener: "Verjetno se nobeno drugo moštvo ne bori s tako predanostjo ljubljenemu vodji in željo po slavi domovine."

Ljubljeni vodja je naziv, ki ga je Kim dobil po smrti svojega očeta in dosmrtnega predsednika države Kim Il Sunga, za katerega je ostal rezerviran naziv veliki vodja. In prav ustanovitelj komunistične republike velja med prebivalci Severne Koreje skoraj za božanstvo, na kar opominjajo tudi številni njegovi kipi in spomeniki, razsejani po vsej državi.

Brez vodnika ne gre
A kaj, ko je ta komunistični eksperiment večinoma nedostopen za tujce, ki jih zanima, kaj se dogaja v tem "raju", kot rade rečejo tamkajšnje oblasti. Letno namreč Severno Korejo obišče le okoli 1.500 zahodnih turistov, nekaj več jih je iz azijskih držav, vendar je njihovo potovanje po državi strogo določeno, vsak korak pa nadzirajo obvezni vodniki. Pozabite lahko tudi na sproščen klepet z domačini, saj so stiki omejeni in lahko potekajo le pod budnim očesom omenjenih vodnikov.

Eden izmed redkih dogodkov, ko oblasti v Pjongjangu malce odprejo vrata, tudi za Američane, je vsakoletni festival Arirang, na katerem na desettisoče udeležencev uprizarja barvite gimnastično-artistične spektakle, ki so res prava paša za oči. Festival v čast prvemu voditelju in očetu ideje o samozadostnosti Kim Il Sungu poteka na stadionu Rungrado v prestolnici, ki s svojo kapaciteto 150.000 obiskovalcev zaseda prvo mesto med stadioni po vsem svetu.

V Pjongjangu vsekakor ne gre zamuditi slikovitih in svetovno znanih prometnih policistk, ki z vojaško natančnostjo in zavzetostjo usmerjajo promet na sicer ne preveč prometnih križiščih. Dekleta se rutinirano menjavajo na vsake pol ure. Da bi vse potekalo kot namazan stroj, so lani oblasti poskrbele tudi za nekaj ugodja, saj so na nekaterih križiščih za poletne dni namestile sončnike, za zimske dni pa grelce za noge.