Bela krajina je verjetno najbolj znana po reki Kolpi, ki velja za eno čistejših in toplejših rek v Sloveniji. Poleg tega pa ponuja tudi številne priložnosti za različne aktivnosti, naravne znamenitosti ter pestro kulinarično ponudbo.

Belokranjci zase pravijo, da si med največje odlike štejejo predvsem odprtost in gostoljubnost.

"Dodatna vrednost se skriva v sloganu Bele krajine ‒ v srčnih ljudeh. Morda je kriva odmaknjenost od glavnih mestnih središč, morda romantična pokrajina, morda dobro vino, a Belokranjci so gostoljubni in prijazni ljudje, in to je poleg lepe narave tisto, kar gostje najbolj občutijo in cenijo," so za MMC dejali v kampu Podzemelj.

Poleg kopanja v reki Kolpi med doživetja, ki jih ne gre zamuditi, štejejo tudi spust po Kolpi, ogled steljnikov in okušanje kulinarične ter vinske tradicije.

Svobodno belokranjsko ozemlje

Če se v Belo krajino odpravite čez Gorjance in preko Vahte, vas pot zelo kmalu pripelje do tako imenovanega "Svobodnega belokranjskega ozemlja", ki velja za vstopno posebnost in neke vrste znamenitost te regije. Pred nekaj leti so se prebivalci, kot pravijo, počutili neopažene in zanemarjene s strani oblasti in so se odločili, da se bodo "osvobodili". Zato za vstop v Belo krajino turisti potrebujejo pasoš, kot Belokranjci pravijo potnemu listu. Obiskovalci ga lahko pridobijo v prvi stavbi na belokranjski strani Gorjancev, z njim pa uveljavljajo številne popuste po celotni regiji – od gostiln, domačij, v trgovinah in pri vinarjih.

Od vstopne belokranjske točke vas pot lahko vodi proti Semiču ali pa jo nadaljujete proti Metliki in nato Črnomlju. Če morda zbirate žige s slovenske planinske poti, vas pot lahko zanese proti Mirni gori, ki je v knjižici umeščena v del razširjene slovenske planinske poti. Tja vodi kratka in nezahtevna pot in je zato tudi primerna izbira za družine. Ob prihodu na vrh se lahko v koči okrepčate, nato pa se osvežite še v reki Kolpi.

Večina obiskovalcev išče aktiven oddih

Med obiskovalci gre predvsem za ljubitelje narave in aktivnega oddiha. Veliko povpraševanje beležijo v kampih, je pa vedno več zanimanja tudi za glamping, ki je v zadnjih letih v Beli krajini doživel precejšen razvoj. "Veliko zanimanja je tudi po turističnih kmetijah s ponudbo lokalnega zajtrka in seveda po zasebnih namestitvah, kjer je še večji poudarek na udobju bivanja," pravi Barbara Papež Lavrič z Razvojno informacijskega centra Bela krajina. Z nastanitvenimi zmogljivostmi Bela krajina sicer premore približno 1300 stalnih ležišč.

"Poletna sezona je v Beli krajini vedno zelo močna, tako da v poletnih mesecih kontinuirano beležimo veliko število rezervacij. Na destinaciji velik dejavnik igrajo vremenske razmere, saj je aktiven oddih v naravi eden od glavnih elementov prihoda obiskovalcev. Letošnja sezona do zdaj kaže na zelo pozitivne kazalnike," dodaja Papež Lavričeva. Ob tem omenja, da so še vedno zelena destinacija, in je zato zanje trajnostno ravnanje – tako s kapacitetami kot z ostalo ponudbo in storitvami – izrednega pomena. "To pomeni, da stremimo k butičnosti in ohranjanju zelenega, varnega in zdravega okolja."

V kampu Podzemelj pojasnjujejo, da je povpraševanje po kampiranju to poletje enako prejšnjim letom, da pa se je spremenila predvsem struktura gostov, saj prevladujejo domači. "Povečalo pa se je povpraševanje po naših mobilnih hiškah in glamping keltskih hiškah, prav tako si gosti bolj kot prej dopust popestrijo z dodatnimi dejavnostmi." V kampu Podzemelj si obiskovalci lahko izposodijo (električna) kolesa, na voljo so vodeni pohodi, jutranja in večerna joga ob Kolpi, izposoja supov in kanujev. "V središču kampa je tudi adrenalinski park, mini golf, fitnes, odbojka na mivki in druga športna in otroška igrišča."

V Podzemlju dodajajo, da so kapacitete za oba poletna meseca zapolnili zelo hitro, da pa je še vedno na voljo nekaj terminov v jesenskih mesecih, ko je "Bela krajina še vedno zelo zanimiva za obisk". "Pri nas se sicer rezervacije za glavne poletne termine začnejo že v zimskem času. A letos je bilo veliko odpovedi tujih gostov, tako da so na vrsto prišli domači gosti, ki so vajeni rezervirati malce pozneje, a veliko jih planira dopust prepozno. Ogromno gostov smo morali zavrniti, oziroma jim nismo uspeli niti odgovoriti. Takšni so se nato preusmerili k drugim, manj znanim ponudnikom, in ker nas v Beli krajini ni veliko, so se nastanitve hitro zapolnile."

Pestra zbirka naravnih znamenitosti

Med naravnimi znamenitostmi eno najzanimivejših predstavlja izvir reke Krupe – gre za največji izvir v regiji, približno tri kilometre od Semiča, reka Krupa pa izvira izpod 20 metrov visoke skalne stene. Izvir je tudi življenjski prostor črne človeške ribice, ki si jo lahko ogledate na zgolj eni točki, in sicer v Jelševniku pri Črnomlju na domačiji Zupančič.

V Beli krajini ljubitelji narave ne morejo mimo območij, poraslih z brezami, ki jih obdaja podrast orlove praproti – domačini temu pravijo steljniki, najlepše v regiji pa lahko najdete na Vinomerju pri Metliki ter pri naselju Marindol, južno od Adlešičev.

Ob tem si lahko ogledate tudi dva belokranjska krajinska parka – Krajinski park Lahinja in Krajinski park Kolpa, kjer je mogoče opazovati in spoznavati razgiban rastlinski ter živalski svet.

Po obisku naravnih znamenitosti se obiskovalcem prileže tudi kakšna dobra pojedina. Ali veste, katere jedi poleg belokranjske pogače so v Beli krajini tradicionalne? Poskusite lahko belokranjsko povitico, belokranjsko cvrtje, belokranjski nadev, ajdovo povitico z rozinami in druge jedi, ki jih ponujajo praktično vsi tamkajšnji gostinci.

Butičnost se je izkazala za prednost

Med številnimi vini, ki jih pridelujejo v regiji, imata metliška črnina in belokranjec oznako PTP – priznanje tradicionalnega poimenovanja, na obisku pri vinarjih pa lahko poskusite tudi številna druga. Kot največje vinske posebnosti regije Belokranjci izpostavljajo ledena vina ter portugalko, ki po njihovem mnenju sodi med boljša rdeča mlada vina.

V vinarstvu Šturm, kjer nudijo ogled vinske kleti in vodene degustacije vin, so nam pojasnili, da imajo povpraševanj po degustacijah v primerjavi s prejšnjimi leti več, da pa so opazili razlike v velikosti in sestavi skupin. Ob tem pravijo, da so sami imeli vedno dober obisk, zato si ne upajo trditi, da je Bela krajina s strani turizma kdaj bila pozabljena, da pa morda celotna regija ni bila tako prepoznavna. "Včasih je bila naša majhnost oziroma butičnost težava, v teh časih pa se je izkazala kot prava prednost."

Craft pivovarna za ljubitelje piva

Čeprav je Bela krajina znana predvsem po svojih vinih, pa se ljubitelji piva lahko odpravijo v craft pivovarno Vizir, ki deluje od leta 2008. Tam pravijo, da so najverjetneje razlog za to, da je Bela krajina nekoliko pozabljen košček Slovenije, slabše cestne povezave. "Letos pa opažamo, da si Slovenci pravzaprav želimo raziskati nedotaknjene in turistično manj oblegane kraje, kar nam veliko gostov tudi osebno pove, ko pridejo k nam na obisk."

Lokalna ponudba na enem mestu

Če bi obiskovalci želeli ponudbo belokranjskih lokalnih proizvodov odkriti na enem mestu in ne bi želeli iskati razpršenih ponudnikov po regiji, je to zdaj mogoče v Hiši dobrot Bele krajine, katere glavni namen je, kot poudarjajo, "center za spodbujanje lokalne samooskrbe", ki hkrati pripomore tudi k oživljanju starega mestnega jedra Metlike. V njej je zbrana ponudba več kot 40 vinarjev ter pridelovalcev in proizvajalcev Bele krajine.