Na začetku prejšnjega stoletja postavljeni hotel je bil namenjen prestižnim tujim gostom, ki so prihajali v to oazo miru in tišine. A ob vsej stoletni slavi je hotel pred desetletji doživel tudi bridek konec. Zdaj je o njem v Gorenjskem muzeju razstava, ki ponuja tudi upanje za nov zagon, za nov blišč.

Prvi lesen hotel so v Ukancu postavili leta 1906 in k jezeru so začeli prihajati tudi gostje iz tujine.

Leta 1938 so leseni hotel podrli in v roku pol leta zgradili novega. Bil je prvi hotel na Slovenskem, ki je imel v sobah kopalnico s toplo in mrzlo vodo. Pa kopališče, čolnarno, do njega je vozil avtobus.

"Največji razcvet je hotel doživel do začetka druge svetovne vojne," razlaga Barbara Kalan, vodja knjižnice Gorenjskega muzeja.

Oddih za tiste, ki so iskali mir

A ni bilo vse rožnato. Manjkala je predvsem infrastruktura.

"Gostje, ki so prišli v Bohinj, so potrebovali trgovine, teh ni bilo. Čolnarna je bila v slabem stanju, ceste, ki so vodile v Bohinj, pa zelo luknjaste," pripoveduje Anja Poštrak iz Gorenjskega muzeja. "Bohinj je bil za turiste, željne miru, za turiste, ki jih ni zanimala zabava. V časopisih tistega časa lahko beremo, da je bila ob 21. uri tu že tišina."

Vselej napredni Bohinjci so leta 1977 hotel obnovili, dodali depandanso, plesišče, pokrito restavracijo in bazen, ki so ga s pridom uporabljali vsi v Bohinju. Hotel je bil tudi protokolarni objekt. Hotelske hodnike so krasile fotografije Titovih obiskov, v hotel so zahajali malce premožnejši gostje.

Vandali vzeli vse razen peči

Tak status je ohranil vse do osamosvojitve, razgradnja družbene lastnine je prinesla nove upravljavce, lastnike in najemnike. Milo rečeno slabe – in kljub trudu občine Bohinj, da lastnika prisilijo k obnovi, je hotel Zlatorog pred desetletjem doživel bridki konec.

Udrta streha, vandali in za zidovi ni ostalo nič. Kot edina se je ohranila znamenita hotelska zelena peč, drugo je vse propadlo oz. izginilo.

Pred poldrugim letom je hotel Zlatorog, kot še nekaj drugih v Bohinju, kupil eden najbogatejših Slovencev Damian Merlak. Kar vse skupaj daje upanje, da bomo nekoč znova lahko govorili o blišču u ko'nc sveta.