Če bo predlog, ki ga je županja pripravila s podporo policije in tožilstva, sprejet, bodo lahko marihuano in hašiš za osebno rabo kupovali le še Nizozemci, tujci pa ne. "Amsterdam je mednarodno mesto, želimo si, da bi nas obiskovali turisti ‒ a zaradi njegove bogate zgodovine, lepote in kulturnih ustanov," je ob predstavitvi predloga za krajevno televizijsko postajo NOS še dejala Femke Halsema in dodala, da vladne raziskave kažejo, da že kar 58 odstotkov turistov v mesto pride zgolj zato, da bi se (malo bolj) legalno predali opojnim snovem.

Kot je znano, je na Nizozemskem marihuana uradno sicer nezakonita, a že od leta 1976 je uradno dekriminalizirano posedovanje manj kot petih gramov, kar pomeni, da je osebna raba dovoljena. Prodajajo jo v t. i. kavarnah (coffeeshops), ki jih je samo v Amsterdamu 166, tretjina vseh nizozemskih. V državi so sicer že pred leti napovedali popolno prepoved prodaje drog tujcem, a si je vlada pozneje premislila in odločanje o tej temi prepustila lokalnim oblastem. V drugih mestih, kot sta Maastricht in Den Bosch, so se nato odločili, da ‒ ker je bilo turistov iz obmejnih delov Belgije, Nemčije in Francije preprosto preveč ‒ prodajo tujcem prepovedo, v Amsterdamu pa je bilo to v določenih delih mesta še naprej dovoljeno.

A zadnje čase oblasti in varuhe reda v prestolnici motijo številni mladi, predvsem britanski turisti, saj se število teh ‒ ki priznavajo, da v "severne Benetke" pridejo zaradi dostopnih mamil, razen za omenjeno pa ne zapravijo prav dosti ‒ hitro povečuje, poleg tega pa opažajo, da so prav mladi turisti pogosto povezani s kršitvami javnega reda in miru.

Študija, ki jo je županja nizozemske prestolnice predstavila februarja lani in ki jo je opravil nizozemski statistični urad, kaže, da bi se v primeru prepovedi nakupa kanabisa za turiste obisku Amsterdama odpovedalo 44 odstotkov vprašanih britanskih, polovica nemških in 45 odstotkov francoskih turistov.

Medtem ko so mnogi s predlogom zadovoljni, saj želijo, da bi turisti v mesto z 20 milijoni prebivalcev prihajali zaradi drugih lepot, pa drugi opozarjajo, da bo ukrep zadal hud udarec podjetnikom oz. lastnikom kavarn. Število teh se bo po napovedih (in glede na upad prodaje, kot so ga doživele kavarne v drugih delih države po uveljavitvi podobnih odlokov) skrčilo za več kot polovico, na okoli 70.

Poleg tega se pojavljajo skrbi o razmahu nenadzorovane prodaje na ulicah in pod mizo, posledično pa tudi organiziranega kriminala. "Izgon turistov iz kavarn bo imel velik negativen učinek. Ljudje ‒ veliko ljudi ‒ bodo namreč še vedno hoteli kaditi marihuano in bodo pač šli na ulico in jo kupili od preprodajalcev," je za Euronews opozoril predstavnik združenja kavarn v Amsterdamu, Joachim Helms.

Femke Halsema očitke zavrača s pojasnilom, da se je zadnje čase trg z marihuano nenadzorovano razrasel, vse več pa je povezav tudi z organiziranim kriminalom.

Če bo občinski svet predlog potrdil, bi lahko ukrep začel veljati proti koncu letošnjega ali na začetku prihodnjega leta, saj bo potreben čas, da se ponudniki pripravijo na nov sistem, je še dejala Halsema.