V Sloveniji je po vladni uredbi, sprejeti junija, sicer dovoljena uporaba snovi iz konoplje za zdravljenje. Še vedno pa je prepovedano gojiti, posedovati in prodajati konopljo.

Ali smo v Sloveniji s spremembo uredbe, na podlagi katere je zdaj dovoljena uporaba konoplje v medicini, začeli mehčati prohibicijo in odločneje naredili korak naprej k legalizaciji konoplje?

Konoplja kot zdravilo
Zdravljenje bolečine, rakavih obolenj, multiple skleroze – zdaj lahko tudi v Sloveniji zdravniki na recept predpišejo zdravila s snovmi iz konoplje. To so kanabinoidi, najbolj znan je THC. "Mi smo v tem trenutku toliko liberalni, da smo dali THC iz prve v drugo skupino, čeprav je v mednarodnih konvencijah še vedno v prvi skupini," pravi zdravnik Milan Krek z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. V prvi skupini so droge in prepovedane snovi, s premikom v drugo skupino pa je dovoljena njihova uporaba v medicinske namene. V Evropi je v 13 državah, v ZDA pa v okoli 20 dovoljena uporaba medicinske konoplje oziroma kanabinoidov za zdravljenje.

Zdravniki slovenskim bolnikom zdravila, ki vsebujejo snovi iz konoplje, predpišejo na beli recept, pacienti pa jih lahko kupijo v eni od sosednjih držav. Kmalu bodo zdravila po Krekovih besedah dostopna tudi pri nas.

Policija preganja uporabnike
V zadnjih 10 letih je bilo v Sloveniji v povezavi s konopljo storjenih kar 80 tisoč kaznivih dejanj in prekrškov, kar je osemkrat več od evropskega povprečja. "Ali je to dobro, da policija zaseže toliko konoplje, ali slabo?" se sprašuje Dušan Nolimal, specialist socialne medicine na Inštitutu za varovanje zdravja. Pravi še: "Kar v 70 odstotkih se policija, ko gre za prepovedane droge, ukvarja s konopljo, manj pa z drugimi drogami."

In koga pri nas največkrat preganjajo zaradi konoplje? Saša Kuhar s Fakultete za varnostne vede je s sodelavci na okrožnem sodišču v Ljubljani pregledala 52 spisov s tega področja: "Povprečna starost storilcev je bila okoli 28 let; najmlajši je imel 18, najstarejši 53 let. Razen v dveh primerih so bili storilci moški." Raziskava je še pokazala, da je večina obsojenih pridelovala marihuano le zase.

Rahljanje prohibicije
Kar je pri nas kaznivo, je v nekaterih drugih državah, na primer v Urugvaju, Koloradu in na Nizozemskem, že dovoljeno. "Seveda je treba dobro urediti sistem medicinske uporabe konoplje, vendar menim, čeprav sem tudi sam zdravnik, da je težava tudi v prepovedi v nemedicinske namene," pojasnjuje Frederik Polak, zdravnik psihiater in strokovnjak na področju uporabe drog iz Nizozemske. Več ljudi namreč konopljo uporablja v nemedicinske, v rekreacijske namene, se pravi za užitek in zabavo.

"Konoplja ni prepovedana, ker je nevarna; nevarna je, ker je prepovedana," o slabostih prepovedi oziroma prohibicije konoplje razmišlja Dušan Nolimal. "Ni res, da dekriminalizacija in mehčanje prohibicije povečata zanimanje za konopljo med mladimi. Ravno nasprotno – dostop je lažji, če imamo prohibicijo. Na vsakem koraku v Ljubljani je mogoče danes kupiti konopljo." Prohibicija vodi k razcvetu organiziranega kriminala, črnega trga in sistemske korupcije. Nasprotno pa v državah, ki mehčajo prohibicijo in hkrati krčijo črni trg s konopljo, opažajo pozitivne premike – tudi na področju varnosti in zdravja.

Primer legalizacije v Koloradu
V ameriški zvezni državi Kolorado je zakon o legalizaciji marihuane začel veljati z začetkom tega leta. Ljudje, starejši od 21 let, lahko marihuano zakonito pridelujejo, kupijo in uživajo tudi v rekreacijske namene. "1. januarja smo prvi v Združenih državah začeli prodajo marihuane za rekreacijsko uporabo. Zanimanje je bilo zelo veliko, vendar ni bilo nikakršnih težav – ljudje so čakali v vrsti, kupili marihuano in odšli domov. Natančno tako je bilo, kakor smo si zamislili," opisuje Joshua Kappel, odvetnik in zagovornik pravic uporabnikov konoplje.

Ko so v Koloradu že leta 2000 ustrezno uredili uporabo konoplje v medicini, so nadaljevali kampanjo za popolno legalizacijo marihuane. Posledice njene uporabe so načrtno primerjali z alkoholom. "Kot kažejo številne raziskave: če ljudje razumejo, da je marihuana enako ali manj škodljiva od alkohola, podpirajo njeno legalizacijo," dodaja Kappel. V kampanji pa so poudarili tudi pozitivne finančne posledice legalizacije; med drugim se je v blagajno Kolorada že steklo za več milijonov dolarjev davka.

V ozadju sta interes in vpliv kapitala
Kaže, da prohibicija najbolj ustreza kriminalnim združbam. Kdo pa bo največ pridobil z legalizacijo konoplje? Bodo to uporabniki ali korporacije, ki si obetajo dober posel? Primer Kolorada že odkriva nekatera ozadja legalizacije konoplje. "V ozadju niso interesi ljudi," meni Milan Krek, ki pozorno in kritično spremlja spreminjanje zakonodaje. Dodaja: "V ozadju so interesi peščice uporabnikov marihuane, najpomembnejši pa je interes kapitala in neoliberalistični pristop k reševanju težav. Odločilno je vprašanje, kako nezakoniti trg narediti zakonit ter pridobiti čim več sredstev za državo." Kolorado tako pobira davke, s predpisi pa na primer že ureja, katero seme se lahko seje, s katerimi pesticidi se lahko obdelujejo sadike in podobno.

Katero pot bo izbrala Slovenija?
Uporabniki konoplje so pogosto prepričani, da je uživanje konoplje njihova pravica. Zanjo se lahko svobodno odločajo, saj s svojim ravnanjem ne škodujejo drugim. Menijo še, da država ne sme prepovedovati tega. Vendar, ali je uporaba prepovedane droge res pravica? Frederik Polak poudarja: "Pogost argument je, da je uporaba drog človekova pravica. Tako preprosto ni, saj to ni neposredno omenjeno v nobeni deklaraciji o človekovih pravicah. To pravico je treba izpeljati iz pravic, ki so že zapisane." Ob tem omenja pravico do avtonomnosti oziroma individualnosti.

"Če bomo sprostili uporabo marihuane, se utegne zgoditi, da bo poraba marihuane in alkohola enaka. To pa pomeni samo več težav," meni Milan Krek z Nacionalnega inštituta za javno zdravje in ob naštevanju negativnih posledic za zdravje, partnerske odnose, družino, študij, službo in podobno opozarja na odvisnost in duševne težave, ki jih povzroča uživanje konoplje. Poudarja, da v tej razpravi ni poražencev ali zmagovalcev.

Stroka se strinja, da lahko psihoaktivne snovi povzročijo veliko škodo, in temu pritrjuje tudi Dušan Nolimal, vendar dodaja: "Škoda prohibicije konoplje je večja, kot je škoda njene uporabe." Ob tem poziva k širšemu razmisleku, ki naj obsega vse vidike legalizacije konoplje.

Iztok Konc, Radio Slovenija

VEČ O TEM V PROGRAMIH RTV Slovenija