Cape Town, ki je sicer eden izmed neizmerno priljubljenih popotniških ciljev, še vedno prežemajo tako težka zgodovina kot tudi trenutna visoka stopnja kriminala in strah pred bližanjem dneva nič, ko jim bo tudi uradno zmanjkalo vode.

Mene je mesto pritegnilo zaradi povezanosti oceana in gora, ki je preprosto ne najdeš ravno pogosto. Vendar sem tudi ob namigovanju, da si želim dejavnosti v naravi, velikokrat naletela na neodobravanje in žuganje, da se mi bo zagotovo kaj zgodilo.

Pred potovanjem je treba poleg klasične letalske vozovnice, ki jo v Evropi z malo sreče lahko dobimo za manj kot 500 evrov, za potovanje urediti tudi turistični vizum, ki stane 44 evrov. Ker pri nas ni veleposlaništva, se vse ureja na Dunaju in žal je še vedno tako, da če se lahko obregnejo ob eno stvar, se zagotovo bodo in s tem še malenkost podaljšajo proces. V našem primeru so bile prošnje zavrnjene zato, ker je bila približno 13 strani dolga vloga za vizum natisnjena obojestransko in ne tako, da je ena stran na enem listu, vendar se je k sreči potem (z dodatnim plačilom 150 evrov za kurirje) vse uredilo ravno zadnji dan pred odhodom. Vlogi je treba dodati še bančne izpiske za zadnje tri mesece, potrdilo o povratni letalski vozovnici in potrdilo o nastanitvah oziroma povabilno pismo domačina, pri katerem boš nastanjen.

Tovrstne birokracije večina evropskih držav za vstop ni več deležna, saj je Slovenija ena redkih držav, ki sploh še potrebuje vizum.

Ob prihodu, prvem pogledu na ocean in mogočno Mizasto goro, ki se dviga nad mestom, pride na vrsto tudi malenkost kulturnega šoka – to je bilo moje prvo potovanje v Afriko in sem potrebovala dan ali dva, da sem se navadila na to, kako normalno je, da ljudje peš prečkajo avtocesto, da ni nič čudnega, če se pelješ mimo pretepa ob ulici, in da je popolnoma običajno, da imajo vse hiše na oknih in vratih vsaj kovinske rešetke, večina pa jih ima okrog še ograjo z bodečo žico. Bolj ko gre za premožno sosesko, več je bodeče žice in opozoril, da bo ob morebitnem alarmu na kraju dogodka zelo hitro oborožena zasebna varnostna služba.

Ko se človek tega navadi, počasi postane pozoren tudi na neverjetno raznoliko kulturo, ki jo lahko to mesto ponudi, in neverjetno prijaznost ljudi. Ne glede na to, kako čudno se morda zdi vprašanje, domačini z veseljem pomagajo po svojih najboljših močeh.

Prijetne kavarne in restavracije

Eden izmed bolj turističnih predelov je zagotovo V & A Waterfront, kjer je zbranih ogromno kavarn, restavracij, ponuja pa tudi možnost nakupovanja v mnogih nakupovalnih središčih, ki so razpršena po mestu.

Kavo lahko pijete s pogledom na Mizasto goro in Lion's Head, za kavo z mlekom pa boste tam v povprečju odšteli nekje med enim evrom in evrom in pol.

Če domačin reče, da je neka stvar v Cape Townu blizu, ima načeloma v mislih vsaj 30 minut vožnje z avtomobilom. Vendar pa je Boo-Kaap dejansko blizu dogajanja na Waterfrontu, zato se tja lahko sprehodite in si ogledate čudovite barvne hiške, ki so sicer dom mestne islamske skupnosti.

Za ljubitelje narave, teka in pohodništva mesto ponuja ogromno. Od tega, da se lahko praktično vsak dan odpravite na drugo pot in si ogledate drugačen košček narave, do brezplačnih tekaških druženj Tuesday Trails, ki jih organizirajo vsak torek in predstavljajo odlično priložnost za malenkost drugačen ogled Signal Hilla, Lions Heada ali morda tudi Mizaste gore.

Zagotovo eno najlepših doživetij pa je spanje v eni izmed koč na Mizasti gori. Tega sicer nisem zasledila v nobenem turističnem vodniku, temveč to večinoma počnejo domačini, prenočitev pa za eno osebo stane samo 60 randov oziroma dobre tri evre. Gostitelji, pri katerih smo bili v Cape Townu nastanjeni, se trudijo, da na gori spijo vsaj enkrat mesečno – tja se odpravijo po službi, pot do koče traja približno eno uro, večer izkoristijo za druženje in naslednje jutro so že pravočasno v službi.

Tukaj zagotovo ni odveč tudi malo previdnosti, saj se tudi domačini, ki velikokrat rečejo, da je kakšen predel popolnoma varen, čeprav se kot turist tam počutiš precej neprijetno, zavedajo, da je v hribih varnost v številu, in se na tovrstne izlete odpravljajo v čim večjem številu oziroma po dobro znanih poteh.

Vstopnine za domačine in turiste

Ena izmed najlepših stvari, ki jih lahko ponudi Cape Town, je zagotovo Boulder's beach oziroma plaža, kjer so doma afriški pingvini. Za turiste vstopnina znaša 150 randov na osebo (slabih 9,5 evra), medtem ko je za domačine občutno nižja.

Ko ste enkrat znotraj parka, vas čakajo opozorila, da pingvini grizejo in da se je vseeno treba zavedati, da smo mi gostje pri njih doma, in se tako tudi vesti.

Park ponuja turistom dobro znano panoramsko pot s pogledom na plažo in pingvine, sicer pa se lahko z nekaj plezanja čez ogromne skale odpravite tudi na samo plažo, kjer poležavate med pingvini in z njimi tudi plavate – če vam seveda oceanska voda ni preveč mrzla.

Druga tovrstna turistična stvar je Rt dobrega upanja, kjer turisti za vstop v park odštejemo 350 randov (22 evrov), domačini pa več kot pol manj, vendar je obisk te znamenitosti več kot vreden, saj ponuja neverjetno raznoliko rastlinje, nekatere vrste lahko najdemo celo samo tam, hkrati pa pogled na bučen in nemiren Atlantski ocean na eni in umirjen Indijski ocean na drugi strani.

Čudovite plaže in hladno morje

Cape Town ponuja ogromno plaž, nekatere so odlične za deskanje, nekatere za kajtanje, spet tretje pa za sončenje in hiter skok po osvežitev v hladen ocean.

Poleg že omenjene Boulder's Beach je ena izmed bolj obleganih Camps Bay, ki leži praktično pod Lions headom in s čudovitim razgledom na 12 apostolov. Za deskarje je raj v Muizenbergu, vendar pa tam pogosto na obisk pridejo tudi morski psi, zaradi česar imajo domačini vzpostavljen poseben sistem opazovanja in opozarjanja na prisotnost morskih psov.

Ljubitelji plaž bodo uživali tudi v Hout Bayu, na Lagoon Beachu in drugih plažah, ki jih ponuja to mesto.

Kakovostna kulinarika in vrhunsko vino

Sicer se v zadnjem času glede tega položaj izboljšuje, a za vegane in vegetarijance je v Cape Townu morda malenkost slabše poskrbljeno, saj večina jedi še vedno temelji na mesu, je pa to odličen kraj za ljubitelje vrhunske kulinarike, ki iščejo kakovosten burger ali pico.

Obiska je vredna tudi tako imenovana vinska pokrajina, ki ponuja najrazličnejše vinske pokušnje in vinske festivale, nekateri potekajo celo vsak teden ali na dva tedna. Afričani pač obožujejo svoje vino in ga tudi ponosno predstavijo vsakemu, ki ga to vsaj malenkost zanima.

Mesto nasprotij

Ne glede na vse turistične znamenitosti, nakupovalne centre in trud, da bi bilo mesto kar se da moderno in evropsko, na drugi strani Cape Town še vedno močno pestijo revščina in težave z mamili ter tudi visoka stopnja kriminala.

Čas apartheida še vedno ni pozabljen, številni še vedno živijo v barakah brez elektrike in vode, oddaljeni od mesta, kjer je večina služb, da so ujeti v začaranem krogu.

Zadnje čase se pogosto govori tudi o obratnem apartheidu, torej o sovraštvu do belcev. Mi tega sicer nismo čutili, je pa res, da se v določenih predelih počutiš neprijetno in da te tudi voznik Uberja večkrat vpraša, ali si kot belec prepričan, da si želiš, da te pelje ravno tja.

Pomanjkanja vode, s katerim so se spoprijemali lani, ni več tako čutiti, saj domačini brez slabe vesti pod prho preživijo tudi po več kot 15 minut. V nakupovalnih centrih se to opazi bolj, saj velikokrat ob vstopu v kabino predhodnik vode ni potegnil – mnogi se še vedno držijo tega, da vodo potegnejo zgolj enkrat na dan oziroma zgolj po "številki dve", ravno tako pa je načeloma od približno desetih delujoča zgolj ena izmed pip za umivanje rok. Namesto tega svetujejo uporabo razkužila.

Vode iz pipe smo se večinoma izogibali, razen če res ni šlo drugače. Verjetno smo imeli srečo, da nihče ni zbolel, saj je imela že ustekleničena voda neverjetno slab okus, kaj šele tista iz pipe. Glede tega bi se v Sloveniji morali večkrat zavedati, kakšno srečo imamo glede pitne vode in vode nasploh.

Morda smo mi prišli v Afriko tako močno prestrašeni glede nevarnosti in kriminala, saj se nam na koncu sploh ni zdelo tako zelo nevarno. Je pa res, da se je nevarnosti treba zavedati, paziti na denar in druge osebne stvari, ravno tako pa se izogibati sprehajanja kjer koli po Cape Townu, razen po tisti zares turistični četrti, medtem ko je hoja ponoči tako rekoč "prepovedana" oziroma odsvetovana povsod.