Projekt protiprašne zaščite na sedemkilometrskem odseku ceste od Mojstrane proti Vratom obsega lokalno odstranitev slabo nosilnega materiala in sanacijo lokalnih zmrzlinskih poškodb, izravnavo in utrditev nove plasti tampona do debeline 20 centimetrov, izdelavo zaporne plasti iz sejanega peska ter izdelavo plasti protiprašne zaščite iz asfaltnega betona. Urejeni bodo tudi odvodnjavanje, bankine in brežine.

Cesta poteka po Triglavskem narodnem parku (TNP), zato je treba uporabiti materiale, ki so skladni z značilnostmi kulturne dediščine in so značilni za narodni park. Za asfaltno zmes in bankine bo tako uporabljen samo svetel apnenec brez primesi magmatskih kamnin, so za STA pojasnili na Direkciji RS za infrastrukturo.

Kot poglavitni razlog za izvedbo protiprašne zaščite vozišča so navedli preprečitev emisije prašnih delcev zaradi vpliva prometa v naravno okolje parka. Zdaj je vozišče ceste večinoma makadamsko, cesta je asfaltirana le na treh krajših odsekih. Na večjem delu je vozišče tudi dotrajano, z vidnimi poškodbami in zato potrebno obnove, obenem pa je treba urediti tudi odvodnjavanje.

V dolino le toliko vozil, kolikor je parkirnih mest

Po asfaltaciji ceste naj bi glede na pridobljeno naravovarstveno soglasje za asfaltiranje uredili tudi celovit prometni režim, ki bi omogočil dostop v dolino toliko vozilom, kolikor jih parkirna mesta na koncu doline dopuščajo, podobno, kot je to zaradi varnosti urejeno na mangartski cesti. Vendar glede tega pogovori med ministrstvom za infrastrukturo, ministrstvom za okolje in prostor, javnim zavodom TNP in kranjskogorsko občino še potekajo.

Kot je poudarila vodja informacijsko-izobraževalne službe TNP-ja Majda Odar, je za TNP bolj kot asfaltacija pomemben prometni režim, saj bi promet z omejitvijo motornih vozil lahko potekal tudi po makadamu. Boji se, da bi se po asfaltiranju zgodilo to, s čimer se srečujejo v Radovni ‒ da bi se na cesti v še večji meri srečevali pešci, kolesarji, motorji, avtomobili in avtodomi, kar bi povečalo nevarnost prometa. "Vsi skupaj moramo stremeti k temu, da bi imela občina celovit sistem parkirišč zunaj in na koncu doline, z zapornico, ki bi onemogočila vožnjo proti dolini v primeru zasedenosti parkirišč v njej," je pojasnila in dodala, da bi bil v dolino ob tem zagotovljen javni prevoz, ki bi se financiral iz parkirnin.

Samo ponujanje javnega prevoza ni dovolj

Kot je spomnila, so v preteklih letih pripravljali različne promocijske aktivnosti in akcije trajnostne mobilnosti ter med nekaterimi najbolj obremenjenimi poletnimi konci tedna obiskovalcem ponujali javni prevoz v Vrata. Vendar se je tudi že pri avtobusih za Vršič izkazalo, da samo ponujanje javnega prevoza ni dovolj in so potrebne tudi omejitve.

Na Direkciji RS za infrastrukturo so na drugi strani poudarili, da je ob koncu naselja Mojstrana že postavljen avtomatski števec prometa, ki je povezan z elektronskim prikazovalnikom, ki voznike opozarja na zasedenost parkirišč v dolini. Drugih prilagoditev prometa direkcija trenutno nima predvidenih. Glede želje občine, da bi prevzela cesto v upravljanje, pa pogovori še potekajo.