Čokoladni glamping ob Limbuškem nabrežju v Krajinskem parku Mariborsko jezero, ki leži v zaščitenem območju Nature 2000, je svoja vrata odprl novembra lani. Gre za naselje 13 hišk treh različnih tipov, poimenovanih po treh vrstah kakava. Kako gresta skupaj čokolada in Maribor? Stična točka je podjetje Teta Frida, čokoladna manufaktura, ki je predvsem na Štajerskem s svojimi čokoladnimi izdelki vseh vrst in kavarnami že dodobra uveljavljena.

Mlakar, ki je lastnik omenjenega podjetja, se je odločil povezati čokolado in turizem in nastala je Čokoladna vas ob reki (angleško: Chocolate Village by the river). Resort želi upravičiti svoje ime, zato obiskovalcem ponuja najrazličnejša s čokolado povezana doživetja, obenem pa tudi masažo in masažno kad.

Logično vprašanje torej je, ali je v neposredni bližini Maribora zrasla prva čokoladna vas na svetu? "Ne poznamo drugega resorta, ki bi bil v naravnem parku in v katerem bi se vse vrtelo okoli čokolade. Zagotovo gre za zelo unikatno globalno zgodbo povezave čokoladne manufakture in turističnega resorta. Oboje leži v naravnem parku in vse se je zgodilo zelo spontano na območju, ki je čakalo na poživitev. Pred desetletji, v nekih drugih časih, je bila to mariborska plaža in je kar čakala na nove zgodbe," je dejal Mlakar.

Zgodbo so pograbili predvsem Britanci

Naložba je vredna 1,4 milijona evrov, ekipa pa je celotno promocijo zastavila zelo premeteno, saj je že junija lani na družbenih omrežjih sprožila mamljivo akcijo iskanja "največjega čokoholika na svetu", ki je seveda lahko prvi bival v hiškah ob reki Dravi.

A kako to, da o slovenski turistični pridobitvi toliko pišejo prav britanski mediji, so usmerjeni predvsem na tamkajšnji trg? "V resnici ciljamo na ves svet, videti pa je, da smo trenutno res najbolje zadeli Veliko Britanijo. Tudi s pomočjo Slovenske turistične organizacije so nas najprej opazili pri tamkajšnjem Independentu, zatem so sledili drugi največji britanski mediji, kot so Sun, Mirror in drugi. Že v februarju pa prihaja k nam produkcijska ekipa ene največjih angleških televizijskih postaj, pri nas so bili tudi že sodelavci ameriške televizijske platforme in z vznemirjenjem pričakujemo rezultate tega v naslednjih mesecih. Očitno je, da imamo dobro zgodbo, ki privlači. No, prva televizijska ekipa pa je bila prav vaša z oddajo Na lepše," je dejal Mlakar.

Res je, v oddaji Na lepše so se v čokoladni vasi "sladkali" že oktobra lani. Takrat so tudi poudarili, da ima celotna ideja in zasnova čokoladne vasi tudi dodano vrednost, saj Štajerci sodelujejo z afriško vasico Molly-Koyata, ki leži na severu Liberije. Z vsako prenočitvijo v Čokoladni vasi gost namreč postane del odgovornega turizma, del krožnega gospodarstva in pravične trgovine, saj podpre okoli 40 domačinov, ki živijo v vasi, in njihov nasad kakava ter kave, ki jim predstavlja edino ekonomsko priložnost. Mlakar je v oddaji dejal: "V zadnjem letu smo v omenjeni vasi posadili 5.000 kakavovcev. Kakavova zrna so zanje kot kovanci, poleg tega jim pomagamo pri znanju in infrastrukturi."

"Sanje vsakega čokoholika" se je glasil naslov članka o slovenski turistični novosti v tabloidu The Sun, ki ima 1,2-milijonsko naklado. Tuji novinarji so se v "čokoraju" navduševali tako nad opremljenostjo hišk kot privlačno okolico in množico čokoladnih izdelkov. "Res je, veliko je čokoladnih presenečenj in trudimo se z razvojem novih. Gostje so navdušeni nad čokoladnim ginom in pivom, čokoladnimi zajtrki, čokoladno klobaso, čokoladnimi masažami in čokoladno kopeljo, pa tudi nad čokoladno kozmetiko," je pojasnila partnerica v projektu Čokoladna vas Zvezdana Lubej. Zobna krema z okusom čokolade ‒ resno? Kako zdrava in učinkovita je lahko? "Seveda očisti zobe in ima hkrati visok delež kakavovega masla," je zagotovila Lubejeva.

Odstranili nekaj dreves, a posadili še več novih

Glamping, ki se razteza na 3.000 kvadratnih metrih, želi biti v skladu s sodobnimi smernicami "zero waste" destinacija, torej kraj, ki ne kopiči odpadkov. "Vsa kozmetika in postrežena lokalna domača hrana so v embalaži za večkratno uporabo iz recikliranih ali naravi in ljudem prijaznih materialov. Trudimo se biti do okolja prijazni, vgradili smo najsodobnejšo čistilno napravo in nasploh želimo biti “zero waste” ‒ ne, ker je to moderno, ampak ker tako verjamemo in čutimo. Na lokaciji smo tako denimo zaradi lubadarja morali odstraniti nekaj dreves, a smo posadili 28 novih," pravi Mlakar.

Obisk vplivneža nikoli ne škodi ...

Ena prvih gostov, ki so preizkusili glamping hiške ob Dravi ‒ nekatere so na tleh, druge na visokih nosilcih, vse pa je izdelalo podjetje Lushna ‒, sta bila slovenski plesalec Aljaž Škorjanec in njegova žena, prav tako plesalka Janette Manrara. Par je zagotovo bolj znan na Otoku kot v Sloveniji, saj sta profesionalna plesalca, ki skušata znane Britance v priljubljeni BBC-jevi oddaji Dancing With the Stars čim hitreje in uspešneje naučiti zahtevnih plesnih gibov.

Se pri promociji torej zanašajo tudi na t. i. vplivneže? "Da prihaja verjetno trenutno najbolj priljubljen Slovenec na Otoku s svojo drago, se do njegovega prihoda sploh nismo zavedali, dokler nismo opazili vrveža na družbenih omrežjih. V Angliji sta Aljaž in njegova prikupna žena izjemno priljubljena, imata ogromno sledilcev in naredila sta nam veliko promocijo. Že naslednji dan smo pristali v tabloidih med poročili o tem, kje preživljajo praznike zvezde svetovnega formata. Želeli smo se jima oddolžiti, a sta bila izjemno skromna in ničesar nista želela v zameno. Nasprotno, tako jima je bilo všeč, da sta še za en dan podaljšala oddih pri nas," je obisk opisal Mlakar.

"Maribor ima zelo gostoljubne ljudi"

Lubejeva pravi, da gostje niso navdušeni le nad Čokoladno vasjo in okolico, ampak tudi nad samim Mariborom, ki je od glampinga oddaljen pet kilometrov. "Danes ima Maribor z okolico kaj ponuditi, tako v kulinaričnem kot tudi izkustvenem smislu. Imamo odlične gostilne, odlične vinske kleti kot tudi krasno mesto, Pohorje, reko, in kar je najpomembnejše, gostoljubne ljudi." Prodajo namestitev so zares začeli decembra, večina gostov je bila parov ‒ največ Slovencev, Hrvatov, Italijanov in Madžarov, pri poletnih rezervacijah pa prednjačijo Avstrijci, Nizozemci, Nemci in Angleži. Nekaj slovenskih podjetij se je odločilo tudi za t. i. teambuildinge.

Vas, v kateri prevladujejo topli, čokoladni odtenki in v kateri se menjavajo kovina, kamen, steklo in les, je odprta vse leto, saj Mlakar verjame, da ima lokacija celoletni potencial. "Zime ob reki Dravi so čarobne, s čokolado v roki pa še bolj. Ležimo neposredno ob nastajajoči Dravski kolesarski poti, ki je pozimi idealna za sprehode ob reki. Večina pa pride na kratek odklop, oddih, doživetje in obisk mesta." Vse hiške imajo tako gretje kot hlajenje. Vas je bila čez novoletne praznike razprodana, enako se jim glede na trenutne rezervacije obeta tudi v glavni, torej poletni sezoni.

Gradec in Zagreb rešujeta goste, ki pridejo z letali

Čeprav ciljajo na goste z vsega sveta, se ne pritožujejo zaradi nedelujočega mariborskega letališča in propada Adrie Airways, saj v vasi pravijo, da večina gostov pride s svojimi vozili. Tisti, ki pridejo z letali, pa se večinoma odločijo za sosednji letališči v Gradcu in Zagrebu.

Vas svojo ponudbo dopolnjuje tudi z drugimi lokalnimi ponudniki. Lokalni rokodelski atelje jim je tako izdelal unikatne lesene izdelke, z lokalnim pivovarjem Lobikom so razvili čokoladno pivo, z Maistrom pa čokoladni gin. Z drugimi ponudniki, zlasti s kmetijami, sirarji, mesarji in vinarji iz bližnjega Meranovega sodelujejo pri pripravi zajtrkov, z vsemi omenjenimi pa tudi pri pripravi delavnic in doživetij, ki jih ponujajo obiskovalcem.

Nujna strategija o izkoriščanju reke Drave

Mlakar pa se je ob vsej zgodbi o uspehu spomnil tudi na trenutke in težave, "ko bi najraje vse skupaj ustavili". "Tako na lokalni kot nacionalni ravni smo sicer imeli povsod veliko podpore. Lahko rečem, da imamo krasne uradnike, ki želijo pomagati, in tako zahtevno zakonodajo, zaradi katere včasih nekatere ideje postanejo prevelike. Umeščanje projekta je bilo zahtevno, saj smo v naravnem parku neposredno ob reki. A smo šli še korak dlje, kot so od nas zahtevali, in se odločili za zahtevnejšo neinvazivno gradnjo, ki jo je mogoče nekoč zelo hitro odstraniti. Vse je montažno, od temeljev do kleti."

Ministrstvo za okolje je ob tem pozval, da sprejme strategijo glede reke Drave, saj opozarja, da trenutna zakonodaja več prepoveduje kot dovoljuje. "Tako se srečujemo z absurdi, da nekje nekomu denimo ob reki ne pustijo niti zasaditi drevesa ali uporabiti plovila, hkrati pa se na istem mestu v reko še vedno izlivajo neprečiščene kanalizacijske vode. S takšno logiko bomo težko zgradili Dravsko kolesarsko pot z zanimivo vsebino. Le nekaj kilometrov severno v Avstriji lahko vidimo številne primere dobre prakse, kjer se vse da, a kljub temu ne gre nič na račun okolja."