Kot kažejo zadnji podatki Sursa, je Slovenija v prvi polovici leta imela tri odstotke več gostov kot lani v tem času in približno enako število prenočitev, na Ptuju pa so v tem obdobju z nekaj več kot 27.000 prihodi imeli nekaj več kot dvoodstotno rast. Nekaj manj kot 60 odstotkov obiskovalcev so predstavljali tuji gostje.

Ponudniki namestitev so po podatkih Sursa v prvem polletju našteli skoraj 65.500 prenočitev, od tega skoraj polovico tujih gostov, s čimer so število prenočitev v primerjavi z letom prej povišali za dobre štiri odstotke.

Največji ponudnik prenočitvenih zmogljivosti v najstarejšem slovenskem mestu so Terme Ptuj, ki sodijo pod okrilje Save Turizma. Kot pojasnjujejo tam, v poletnem času v njihovem štirizvezdičnem hotelu Primus zaznavajo več kot 85-odsotno zasedenost, bungalovi so skoraj povsem polni, mobilne hiške v kampu in atraktivna glamping ponudba v vinskih sodih pa so napolnjene okoli 90-odstotno.

V termah ocenjujejo, da je statistika v letošnjem prvem polletju boljša kot lani, še posebej pa to velja za termalno riviero, kjer so doslej našteli že okoli 10.000 kopalcev več kot v enakem obdobju lani.

Med gosti je okoli 40 odstotkov domačih, med tujci pa je v hotelu in bungalovih največ tistih iz Avstrije, Nemčije, Belgije, Nizozemske in Češke.

Množičnega turizma si ne želijo
Julija je vodenje ptujskega zavoda za turizem prevzela nova direktorica Tanja Srečkovič Bolšec, ki se je že seznanila z vsemi podrobnostmi delovanja zavoda. Kot je povedala, se Ptuj že v obstoječi strategiji turizma želi umestiti kot butična destinacija, zato bodo še naprej gradili v tej smeri.

"Množičnega turizma si niti ne želimo, saj želimo, da se naši gostje pri nas počutijo dobro. Na ta račun pa jim moramo zagotoviti vrhunsko ponudbo, saj so za to pripravljeni plačati tudi nekaj več," je dejala Srečkovič Bolščeva.

Med najpomembnejšimi potenciali mestnega turizma izpostavlja predvsem bogato kulturno dediščino in zgodovino mesta, enega največjih zaščitnih znakov predstavlja njihov grad, ob tem pa ne gre pozabiti na vinske in kulinarične zgodbe, ki jih Ptuj ponuja že zdaj. Prav tako se v mestu lahko pohvalijo s termalnim turizmom, vse bolj pa se v ospredje prebija tudi umetniško in festivalsko dogajanje.

"To sicer na Ptuj večinoma privabi predvsem enodnevne obiskovalce, zato jih moramo začeti nagovarjati, da se pri nas zadržijo dlje, kaj pojedo in popijejo ter morda tudi prenočijo," je povedala direktorica zavoda.

Že zdaj so stekle tudi priprave na jubilejno 60. kurentovanje, njihov največji etnološki festival v času pusta, ki bo februarja prihodnje leto. Po njenih besedah ga želijo dvigniti na še višjo raven.

Nujnost sodelovanja na ravni regije
Ptuj se sicer ponaša s precej lepim številom prenočitvenih zmogljivosti, poleg tistih v lasti Term Ptuj je še nekaj manjših hotelov in hostlov ter zasebnih sob. Kot o tem pravi Srečkovič Bolščeva, bi bila dobrodošla tudi kakšna naložba v tej smeri, saj občasno v obstoječih celo ni več mogoče dobiti prostora.

Ob tem je poudarila tudi nujnost sodelovanja na ravni regije, saj so sami premajhni za gradnjo velikih zgodb, hkrati pa imajo precej sorodno ponudbo kot sosednji Maribor in Haloze. "Tu vidim priložnosti, da skupaj razvijemo privlačne zgodbe in prepričamo turiste, da pridejo k nam," je še dodala.