Na čelu povorke je bil 17. princ karnevala baron Jakob Zekel Videmski, ki so mu sledile številne domače in tuje maske na čelu z domačimi kurenti.

Letošnja povorka je potekala po nekoliko spremenjeni trasi, saj je mestna tržnica zaradi obnove že kar nekaj časa gradbišče, na osrednjem prostoru pred mestno hišo pa so si jo ogledali tudi številni povabljeni gostje, med njimi predsednik republike in častni pokrovitelj letošnjega Kurentovanja Borut Pahor.

Ob številnih tradicionalnih skupinah in maskah s širšega ptujskega območja, kot so pokači, orači, piceki, kopjaši in ploharji ter liki iz nekaterih drugih slovenskih krajev, so na Ptuj znova prišle nekatere gostujoče skupine iz tujine.

Prišla je skupina Lachera iz italijanskega mesta Rocca Grimalda, predstavile so se Sirene iz Šlapanic na Češkem, Slovaško je zastopala skupina Sitnan iz Banske Štiavnice, Avstrijo pa Faschingsgiled iz Beljaka. Iz Srbije sta letos prišli skupini Palčkov iz Vrnjačke Banje in Feniksi iz Šabca, Črno goro je predstavljal Ogenj iz Budve, Hrvaško pa Monade iz Supetarja.

Prve zvezde povorke pa so bili seveda kurenti, katerih obhodi so že od predlani vpisani na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine. Danes se jih je zbralo okoli 800, ki se kljub visoki temperaturi in debelemu kožuhu niso vdali.

Na Ptuju tudi predsednik karnevalskih mest
Po besedah predsednika Zveze društev kurentov Vlada Hvalca so občutki po tako veličastnem dogajanju posebni, še posebej je izpostavil petkove nočne obhode kurentov, kar je tudi tisti del njihove dejavnosti, ki je zaščitena pod okriljem Unesca.

"Nova razsežnost festivala se kaže tudi skozi to, da sta med gosti danes predsednik evropske federacije karnevalskih mest Lars Algell in predsednik Pahor, tudi naš častni pokrovitelj. V povorki je bilo več kot 800 kurentov, kar pomeni, da je več kot 4.000 zvonov pelo hvalnico pomladi, za katero vidimo, da smo jo pravzaprav že priklicali," je povedal vodja organizacijskega odbora Branko Brumen.

Nad dogajanjem je bil zelo navdušen tudi Algell, ki je bil sicer na Ptuju že lani, ko je v času povorke snežilo, zdaj pa je bil presenečen nad skoraj že poletnim vremenom. "Ptujski karneval, ki je pod Unescovo zaščito, je res nekaj posebnega, zato sem zelo vesel, da sem lahko tukaj," je dejal prvi mož organizacije evropskih karnevalskih mest, ki si je v soboto ogledal še pustni karneval v Šoštanju.

Z obiskom povorke in letošnjega Kurentovanja nasploh je zelo zadovoljna tudi direktorica Zavoda za turizem Ptuj Katja Gönc, ki je dejala, da odziv ljudi presega njihova že sicer visoka pričakovanja. Obiskovalci iz Slovenije in tujine so si po njenih besedah lahko ogledali skoraj 2.500 etnografskih in karnevalskih mask, kar kaže na to, da je vredno priti na Ptuj, kjer se odvijajo izjemne zgodbe.

Sicer pa se z današnjim vrhuncem dogajanja pustni čas na Ptuju še ne končuje. Že v ponedeljek bo tam potekalo veliko karnevalsko srečanje vrtcev in šol, Kurentovanje pa se bo končalo v torek s pokopom pusta, ko Ptujčani vselej svoje obveznosti končajo že opoldne.