Kot je pojasnila direktorica Razvojno informacijskega centra Bela krajina Barbara Papež Lavrič, je eden od razlogov za tako visok porast prenočitev v zadnjih dveh letih uvedba turističnih bonov. V letu 2019 so med januarjem in septembrom imeli 85.162 prenočitev, v enakem obdobju leta 2020 pa 128.288.

"Leto 2020, ko so bili uvedeni boni, je bilo za Belo krajino v primerjavi z letom 2019 res en velik bum. Turistični boni in tudi koronske razmere so destinaciji v očeh turizma večinoma pokazali same pluse," je prepričana Papež Lavričeva.

Tako po njenem mnenju kot po mnenju turističnih delavcev je Bela krajina tisto, kar iščeta današnji turist in turist prihodnosti. "To so neokrnjena narava, distanca, varnost. Poleg tega pa smo tudi razmeroma blizu, kljub infrastrukturi. Včasih se pošalim, da tudi do največjih zvezd ni najlažje priti in da niso ob avtocesti," je dejala direktorica razvojno informacijskega centra Bela krajina.

Letos so med januarjem in septembrom sicer zabeležili rahel padec prenočitev ‒ 118.396, kar pa je še vseeno precej več kot leta 2019. V Beli krajini ocenjujejo, da je do padca prišlo, ker so bile meje bolj odprte kot leto pred tem, ko se je malokdo odločil za odhod na dopust v tujino.
Po koncu glavne sezone pa Barbara Papež Lavrič že pogleduje proti letu 2022: "Kaj bo z našim turizmom, se bo najbolj pokazalo naslednje leto. Kaže, da bonov ne bo, zato se bodo pokazali rezultati našega dela. Verjamemo, da bomo vseeno imeli dobro sezono, da se bodo naši gostje vračali in da bo reklama od ust do ust naredila ključno promocijo."

Večina nastanitev v Beli krajini je sicer sezonskih, tako je kar polovica ležišč del kampov, v porastu pa je tudi glamping. V Beli krajini si sicer, kar se turizma tiče, želijo predvsem družinskih zgodb. Ena takih je Otonova pustolovščina, ki je zaživela letos.

Gre za 8,5 kilometra dolgo krožno pot po krajinskem parku Lahinja, ki povezuje izobraževalni turizem in turizem narave s pesnikom Otonom Župančičem. Pot, na kateri obiskovalci s pomočjo ugank spoznavajo naravno in kulturno dediščino, se začne in konča na informacijski točki krajinskega parka. Obiskovalci si najprej ogledajo kratek predstavitveni film, za lažje raziskovanje prejmejo nahrbtnik z zemljevidom, zloženko z zgodbo in kartico s prvim namigom, izposodijo pa si lahko tudi daljnogled.