Podatkovna enota britanskega medija The Economist (EIU) je tudi letos sestavila vsakoletno lestvico mest, ki so najprijaznejša za bivanje. V okviru raziskave je za 173 mest preverila pet ključnih kategorij: stabilnost, zdravstvo, kulturo in okolje, izobrazbo ter infrastrukturo.

Letošnja raziskava je pokazala dvig povprečnih rezultatov, ki ga je spodbudil napredek v zdravstvenem varstvu in izobraževanju v državah v razvoju, čeprav je bilo to v veliki meri izravnano s padci rezultatov v več mestih na najvišji ravni.

Na vrh se je že tretje leto zapored zavihtel Dunaj. Ta je dobil odlične ocene v štirih od petih kategorij.

Sicer pa je položaj najprimernejše regije za življenje na svetu ohranila Zahodna Evropa. Med prvih deset so se namreč znova uvrstili København (drugo mesto), Zürich (tretje mesto) in Ženeva (peto mesto), ki si mesto deli s Calgaryjem v Kanadi.

30 zahodnoevropskih mest na letošnji lestvici je doseglo zavidanja vredno povprečno oceno 92 od 100. Vseeno je regija zaradi poslabšanja v kategoriji stabilnosti – ki je bila tudi največji dejavnik upada v vseh pet kategorijah po vsem svetu – doživela največji padec rezultatov, poroča EIU.

Stanovanjska kriza v Avstraliji in Kanadi močno vplivala na rezultate

Med prvo deseterico mest, ki so najboljša za bivanje, se je letos uspelo uvrstiti tudi štirim azijsko-pacifiškim mestom. Avstralski mesti Melbourne in Sydney sta zasedli četrto in sedmo mesto (Sydney si to deli z Vancouvrom), Osaka na Japonskem in Auckland na Novi Zelandiji pa sta skupaj zasedla deveto mesto.

Čeprav se avstralska mesta še naprej uvrščajo med prvih 20, je na znižanje njihove skupne ocene na področju infrastrukture vplivala nenehna stanovanjska kriza, ki je povzročila zgodovinsko nizko razpoložljivost nepremičnin za najem v številnih mestih.

Najbolj je napredoval Hongkong, ki se je od lani na lestvici zaradi izboljšav na področjih stabilnosti in zdravstva povzpel za kar 11 mest in zasedel 50. mesto.

Akutna stanovanjska kriza je povzročila, da je tudi Kanada izgubila točke pri infrastrukturi, med kanadskimi mesti je navzdol najbolj zdrsnil Toronto, ki je tako izpadel s seznama desetih najprimernejših mest za življenje in končal na 12. mestu. Calgary in Vancouver sta tako edini severnoameriški mesti med prvo deseterico.

Večji mesti v Združenih državah Amerike Los Angeles in New York sta osvojili 58. oziroma 70. mesto. Vseh 25 mest te regije na seznamu sicer še naprej dosega najvišjo stopnjo primernosti za življenje (nad 80). Regija se ponaša tudi z vodilnim svetovnim povprečnim rezultatom izobrazbe in je primerljiva z Zahodno Evropo glede infrastrukture in kulture.

Med zadnjo deseterico tudi Kijev

Rezultati mest na Bližnjem vzhodu in v Severni Afriki so mešani. Izraelski konflikt s Hamasom je privedel do tega, da je največji padec na seznamu – za kar 20 mest – doživel Tel Aviv. Ta je tako končal na 112. mestu.

Vojna je zadala udarec rezultatom v kategoriji stabilnosti v regiji, a je močan napredek v izobraževanju in zdravstvu v številnih državah Sveta za sodelovanje v Zalivu (GCC) dvignil splošno primernost za bivanje v regiji.

Z največjim porastom pri rezultatih se lahko pohvalijo mesta v Združenih arabskih emiratih (Abu Dabi, Dubaj) in Savdski Arabiji (Riad, Džedah in Al Hobar).

Kljub izboljšavam so v regiji tudi mesta, ki so najmanj primerna za življenje – alžirska prestolnica Alžir, libijsko mesto Tripolis in Damask v Siriji. Med zadnjo deseterico se je zaradi vojne v Ukrajini uvrstil Kijev.

Deset najboljših mest za bivanje na svetu

1. Dunaj (Avstrija)
2. København (Danska)
3. Zürich (Švica)
4. Melbourne (Avstralija)
5. Calgary (Kanada)
5. Ženeva (Švica)
7. Sydney (Avstralija)
7. Vancouver (Kanada)
9. Osaka (Japonska)
9. Auckland (Nova Zelandija)