Prav avignonskemu suženjstvu, kot imenujemo čas med letoma 1309 in 1376, ko papeži niso prebivali v večnem mestu, ampak v tem provansalskem mestu, pa se moramo zahvaliti za velik del čara, ki ga je mesto ohranilo vse do danes.

Kako so se papeži znašli v Avignonu?
Papeži so se v Avignonu, ki je bil del njihovega zemljišča, naselili, da bi se umaknili iz politično nemirnega Rima. Avignon je zasedal tudi osrednje območje takratne Evrope. Potem ko je bil po sporu med Filipom IV. Francoskim in Bonifacijem VIII. po enajst mesecev dolgih konklavah izvoljen Klemen V., je papež, ki je bil od začetka pod odločujočim vplivom francoskega kralja, zaradi negotovih političnih razmer v Italiji ostal v Franciji in leta 1309 je za skoraj 70 let Avignon postal središče krščanstva.

Razkošno domovanje papežev
Glavni poudarek daje z obzidjem obdanemu historičnemu jedru mesta znamenita Papeška palača, ki jo je začel leta 1334 graditi Benedikt XII. V mogočni trdnjavski palači so se še ohranile nekatere poslikave lova in narave, ki so krasile zasebne papeževe prostore, vendar pa je žal večina dekoracije in pohištva, ki bi dajala jasnejšo podobo o razkošnem življenju voditeljev Cerkve, danes izgubljena.

Splača pa se sprehoditi tudi zunaj mestnega obzidja, kjer je mogoče videti polovični most čez reko Rono. Pont St-Benezet so začeli graditi leta 1177, po legendi pa naj bi ga zgradil sam sv. Benezet. V 17. stoletju je tok narasle reke porušil 18 arkad mosta, tako da vodi danes most le do polovice Rone, na njem pa stoji majhna cerkvica sv. Nikolaja.

Maja Kač