Stavba Reichstaga je ena najbolj obleganih berlinskih turističnih znamenitosti. Ob vsaki uri dneva na stopnišču stoji gruča ljudi, ki želijo vstopiti v mogočni objekt. Foto: MMC RTV SLO/P. B.
Stavba Reichstaga je ena najbolj obleganih berlinskih turističnih znamenitosti. Ob vsaki uri dneva na stopnišču stoji gruča ljudi, ki želijo vstopiti v mogočni objekt. Foto: MMC RTV SLO/P. B.
Stavba Reichstaga
Arhitekt Paul Wallot je parlamentarno stavbo okrasil v slogu visoke renesanse in z nekaterimi baročnimi elementi. Foto: Foster and Partners
Paul Wallot: Reichstag
Javnost je razburjala že prvotna kupola, ki se ni skladno ujemala s telesom stavbe in zaradi katere je arhitekt Ludwig Hoffmann stavbo poimenoval mrliški voz.
Stephan Braunfels: Paul-Löbe-Haus
Kompozicijo objekta Paul-Löbe-Haus sestavlja niz kvadrastih elementov, katere povezujejo steklene rotunde.
Stephan Braunfels: Paul-Löbe-Haus
Kot glavno posebnost stavbe Paul-Löbe-Haus največkrat izpostavljajo veliko streho pred glavnim vhodom, katero podpirajo le štirje tanki stebri. Foto: MMC RTV SLO/P. B.
Stephan Braunfels: Paul-Löbe-Haus
Ustanove nove nemške države so razporejene po planjavi med parlamentarno stavbo in novo glavno železniško postajo. Foto: MMC RTV SLO/P. B.

Nemška prestolnica je razsežno mesto brez ozkozamejenega mestnega jedra, zato marsikateri obiskovalec porabi nemalo časa, preden se odloči, kje bi začel ogled Berlina in kam bi jo ubral. Naj vam malenkostno olajšamo delo in predlagamo eno izmed mogočih krajših tur po mestu ob reki Spree. Gre za pot, na kateri si boste ogledali pomembne stavbe nove nemške države in ki se začenja pri stavbi Reichstaga ter konča pri novi osrednji železniški postaji.

Trikrat grajeni Reichstag
Pot, ki jo lahko opravite tudi v manj kot uri, torej začenjamo pri mogočni stavbni gmoti, ki so jo po načrtih arhitekta Paula Wallot prvič dokončali leta 1894. To je bil simbol nove nemške države, ustanovljene leta 1871 po za Nemce zmagoviti vojni s Francijo s kronanjem Wilhelma I. za prvega nemškega cesarja v pariškem Versaillesu. Besedno zvezo prvič dokončana sem uporabila zato, ker so stavbo dograjevali še dvakrat. V drugi svetovni vojni je bil namreč neobaročno-neorenesančni velikan – objekt je dolg 137 metrov in širok 97 metrov – hudo poškodovan in leta 1954 so z njega celo odstranili znamenito kupolo. Reichstag so v naslednjih letih toliko obnovili, da so v njem leta 1961 uredili depandanso Bundestaga in muzej.

Sporna jekleno-steklena kupola
Srečna usoda oziroma obet novega preporoda stavbe pa sta bila zapečatena, ko so poslanci na novo združene nemške države 29. 10. 1991 sprejeli odlok o selitvi prestolnice v Berlin in s tem tudi o selitvi parlamentarcev v stari dom nemške oblasti. Kmalu zatem je angleški arhitekt Norman Foster prejel naročilo za obnovo parlamentarne stavbe. Pri tem ga je vodila misel, ki je očitno tako ali tako vodilo vseh, ki se ukvarjajo z urejanjem Berlina, da naj se v stavbi ohrani spomin na preteklost in da naj objekt obenem govori o tem, da pripada sodobnosti. Tako je Foster ohranil napise, ki so jih leta 1945 na stavbo zapisali ruski vojaki, hkrati pa je na zgodovinsko stavbo poveznil stekleno kupolo, katere jedro tvori lijakasta struktura iz desetin ogledal in se razteza neposredno nad sobano, v kateri potekajo plenarna zasedanja parlamenta.

Parlament zaseda v mrliškem vozu
Kupola je zaradi svoje moderne naracije seveda povzročila veliko burnh odzivov, vendar to v zgodovini Reichstaga ni bilo nič novega. Že prvoten objekt je namreč zaznamovala za številne neposrečena kupola, ki se nikakor ni povsem zlila s telesom stavbe. Wallot je namreč uporabil najmodernejše gradbene tehnike in kupolo izdelal iz jekla in stekla; nastalo je nekaj, kar je zares nekoliko spominjalo na izsek iz londonske kristalne palače, na katero bi poveznili za staro Prusijo značilno arhitekturno obliko 'Zopf' (gre za obliko, v spodnjih predelih podobno nekoliko nabuhlemu in večplastnemu stožcu). Nemškega arhitekta in nekaj časa vodilnega moža mestnega urada za arhitekturo in urbanizem Ludwiga Hoffmana je stavba tako zelo motila, da jo je imenoval “mrliški voz prvega razreda”.

Glavničasti dom nemških poslancev
Če se od stavbe nemškega parlamenta usmerimo proti reki Spree, hitro prispemo do stavbe, po predsedniku predvojnega Reichstaga imenovane Paul-Löbe-Haus (Paul Löbe, 1875-1967). Politik stranke SPD je bil predsednik Reichstaga med letoma 1920 in 1924 ter med letoma 1925 in 1932, torej v najtežjem obdobju weimarske demokracije; bil je tudi zadnji predsednik parlamenta pred Hitlerjevim nastopom oblasti). V objektu arhitekta Stephana Braunfelsa imajo svoje prostore poslanci nemškega parlamenta. V 200 metrov dolgi, 100 metrov široki in osemnadstropni stavbi so uredili okoli 900 poslanskih pisarn, dvorane za zasedanje manjših gremijev in prostore za pomožno osebje ter za srečevanje parlamentarcev s predstavniki medijev in civilne družbe.

Impozantno je predvsem stekleno pročelje, ki 'zre' proti stavbi, v kateri dela kanclerka Angela Merkel; na samo štirih izredno tankih stebrih počiva razsežna streha, katera pa po mojem mnenju ni glavna privlačnost stavbe. Veliko bolj zanimiva se zdi 'glavničasta' zasnova stavbe – stavbno kompozicijo sestavlja niz blokov, katere povezujejo v notranjost zamaknjene rotunde, celotno zasnovo pa v celoto povezuje tanka betonska linija, ki prekriva objekt. Poudarjena ritmičnost in prosojnost Paul-Löbe-Hausa prideta toliko bolj do izraza, ker stavba leži sredi širne ravnice. Edini bližnji objekt pa je pravzaprav njen dvojček. Uradi poslancev so namreč z mostom povezani s stavbo Marie-Elisabeth-Lüders-Haus (Marie Elisabeth Lüders, 1878-1966, je bila velika borka za pravice žensk in dolgoletna političarka), katero je seveda prav tako načrtoval Braunfels in kjer najdemo parlamentarno knjižnico.

Naslednjič boste spoznali domovanja parlamentarcev, delovno okolje Angele Merkel in glavno železniško postajo.