Spomenik odkritij v Lizboni združuje največje osebnosti portugalske »zlate dobe« - obdobja odkritij pomorskih poti v Indijo in pozneje v novi svet.

Ta čas, ki se ga Portugalci še danes z nostalgijo spominjajo, se je začel s podvigi princa Henrika Pomorščaka. Bil je prvi, ki se je zanimal za Afriko – v 15. stoletju je na Henrikovo pobudo njegov oče kralj Joao I. osvojil Ceuto. Pozneje so Portugalci, iščoč pot do Indije, obpluli vso Afriko. Diogo Cao je našel pot do Konga, Bartolomeo Dias je obplul Rt dobrega upanja, Vasco da Gama pa je kraljevini priskrbel blago - predvsem začimbe - iz Indije. Pedro Alvares de Cabral je leta 1500 našel pot v Brazilijo, Fernando Magellan (pravzaprav njegova posadka) je v službi Špancev prvi obplul svet, vso slavo portugalskih mornarjev in vojakov pa je upesnil Luis de Camoes.

Henrik Pomorščak je umrl leta 1460 in petsto let pozneje je portugalska vlada, ki jo je takrat vodil diktator Salazar, postavila betonski spomenik dobi, ki se je začela prav s Henrikovim zanimanjem za Afriko. Pomorščaki pa vsega niso zmogli sami - brez znanja matematikov, kartografov, raziskovalcev, brez politične in finančne podpore dvora ter brez pomoči misijonarjev portugalska odkritja ne bi bila tako uspešna. Prav zato so tudi ti našli svoje mesto na vznožju 54 metrov visokega spomenika v predelu Lizbone, ki se imenuje Belem.

Spomenik, ki ima s strani obliko ladje, stoji blizu mesta, od koder so portugalske ladje odplule na svojo dolgo pot. Na premcu te betonske ladje stoji Henrik Pomorščak, za njim sta pesnik Camoes in kralj Manuel I., njima pa ob straneh sledijo preostali velikani dobe odkritij.

Z vrha spomenika, ki je ena najbolj fotografiranih znamenitosti portugalske prestolnice, je eden lepših razgledov na mesto in na reko Tejo, ki se izliva v Atlantski ocean. Prav na ploščadi pred spomenikom pa je mozaik, kjer so na zemljevidu sveta upodobljene poti pomorščakov.