Oglas
Sicer je takšno vzdušje prisotno na celotnem popotovnju po tem francoskem otoku, a je morda prav v tem mestu na jugu Korzike ta občutek toliko izrazitejši. V Bonifaciu govorijo popolnoma lastno narečje, ki temelji na ligurijski italijanščini, ki so jo za zidove mesta stoletja nazaj zanesli osvajalci Genovežani.
Postanek v mirnem pristanišču
Pod dvignjenim središčem mesta ustvarja reža med kopnim in polotokom sijajno naravno pristanišče, v katerega se ladje zatekajo že stoletja, danes pa marina privablja barke z vseh strani Sredozemlja. Najbž je treba tudi temu pripisati precej zasoljene cene in ponudbo majhnih prisrčnih trgovinic, ki se popolnoma razlikuje od siceršnje ponudbe na otoku.
V mesto se najprej vstopi skozi mestna vrata, ki nato popeljejo v preplet ozkih ulic, obdanih z visokimi kamnitimi hišami, ki pričarajo prav posebno vzdušje. V starem mestnem jedru je vidna marsikatera renesančna poteza, v mestu pa je mogoče najti tudi eno redkih gotskih cerkva na otoku, Eglise St-Dominique, iz 14. stoletja pa se je ohranila še Eglise Ste-Marie Majeure.
Pod vladavino Genove
Da je bilo to območje naseljeno že daleč v prazgodovini, dokazuje najdba ostankov ženskega okostja, ki je v bližini današnjega mesta živela pred okoli 8.500 leti. Naselbino je bilo mogoče zaslediti tudi v času rimskega imperija, vendar pa je treba začetke mesta iskati šele v 9. stoletju, natančneje leta 828, ko ga je ustanovil grof Bonifacio Toskanski. In čeprav so bile strme in visoke pečine sijajna obramba pred morskimi zavojevalci, je Genovi to uspelo leta 1187. Za mestno obzidje pa naj bi se enemu največjih pomorščakov Sredozemlja uspelo pritihotapiti zaradi nepozornih prebivalcev Bonifacia, ki so bili prezaposleni s praznovanjem poroke. Kar koli je že bil razlog za uspešno osvojitev Bonifacia, so njegovi prebivalci to drago plačali, saj so Genovežani v mesto naselili prebivalce iz Ligurije, domačine pa izselili.
Genovežani so morali samo dvakrat braniti svoje obzidje na vrhu pečin. Medtem ko jim je napad Alfonza Aragonskega leta 1420 uspelo odbiti, pa leta 1553 niso bili tako uspešni in so se bili po 18-dnevnem odporu primorani predati francoskim silam, ki so sklenile zavezništvo z turškim piratom Dragitom. Tako kot preostala Korzika je bil tudi Bonifacio Genovi vrnjeni leta 1559, vendar pod pogoji t. i. dogovora Cateau-Cambresis.
Osamljen kotiček na sanjski plaži
Preden zapustimo Bonifacio, velja omeniti še skupino kakih 10 otokov v njegovi bližini, Iles Lavezzi. Otoki, ki jih opisujejo kot raj med morjem in nebom, so zaščiteni kot naravni park, nanj pa ladjice odpeljejo le omejeno število turistov, ki si lahko za en dan izberejo popolnoma osamljen prostor na sanjski plaži.
Maja Kač
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje