Mihaelova vrata so zgradili v 17. stoletju in so edina še ohranjena vrata, ki so nekdaj varovala vstop v srednjeveška mesta. Gotske temelje so položili že v prvi polovici 14. stoletja. Foto: MMC RTV SLO/A.K.Kovač
Mihaelova vrata so zgradili v 17. stoletju in so edina še ohranjena vrata, ki so nekdaj varovala vstop v srednjeveška mesta. Gotske temelje so položili že v prvi polovici 14. stoletja. Foto: MMC RTV SLO/A.K.Kovač

V tem času so jo večkrat preimenovali. Latinsko je bila Possonium, Madžari so ji rekli Poszoni, Nemci Pressburg, Slovaki sami pa Prešporok. Bratislava je postala šele leta 1919, ko je po razpadu Avstro-ogrske postala del češkoslovaške. Obstaja več teorij o nastanku njenega imena.

Braslava, Bretislav in Woodrow Wilson
Po eni strani naj bi ime izviralo iz staroslovanske besede "braslava", po drugi naj bi jo poimenovali po boemskem kralju Bretislavu, po še eni različici pa naj bi ji ime določil kar ameriški predsednik Woodrow Wilson.

Po razpadu avstro-ogrske je v mestu živelo 70 odstotkov prebivalcev nemškega in madžarskega porekla. Pestra mešanica imen naj bi opozarjala na preteklost, ko so v mestu svoj prostor pod soncem iskali pripadniki različnoh narodnosti. Stoletja so tukaj v harmoniji ali pa tudi ne živeli Slovani, Madžari, Nemci in Judje.

Mešanica davne in nedavne preteklosti
Medtem ko lahko predmestje Bratislave, ki je v vsem "sijaju" socialistične" arhitekture raslo po drugi svetovni vojni, mirno izpustite, pa je dobro ohranjeno baročno mestno jedro, polno starodavnih zgradb in ozkih uličic, na katerih potop v preteklost razbijajo sodobne skulpture, vredno več kot le enodnevnega ogleda.

A.K.K.







































Mihaelova vrata, ki odpirajo pot v mesto so dokončno zaključili ko so na vrh sedemnadstropnega, 51 metrov visokega stolpa umestili skulpturo svetega Mihaela. Foto: MMC RTV SLO/A.K.Kovač
Bratislavski grad je simbol in ponos mesta in ima keltsko, rimsko, slovansko, gotsko in renesančno zgodovino. Današnjo, baročno podobo je dobil leta 1649, v času vladanja Marije Terezije pa je bil v njem sedež kraljevega guvernerja. Leta 1811 je bil porušen, obnovili pa so ga v 50. letih prejšnjega stoletja. Foto: MMC RTV SLO/A.K.Kovač
Zgradba prve humanistične univerze nekdanjega ogrskega imperija. Leta 1465 jo je ustanovil madžarski kralj Matija Korvin, danes pa je v njej akademija za glasbo. Foto: MMC RTV SLO/A.K.Kovač
Spomin na koncentriranje enega največjih glasbenih genijev zgodovine človeštva Wolfganga Amadeusa Mozarta. Napis preberite sami, gotovo ga boste razumeli. Foto: MMC RTV SLO/A.K.Kovač
Slovaško narodno gledališče so po načrtih dunajskih arhitektov Fellnerja in Helmerja postavili leta 1888. V ovalnih nišah pročelja so doprsni kipi slavnih skladateljev, nad njimi pa skulpura muze iz Talia in otrok, ki simbolizirajo tragedijo in komedijo. Foto: MMC RTV SLO/A.K.Kovač
Katedrala sv. Martina je bila med leti 1563 in 1830 kraj kronanja madžarskih kraljev, kar simbolizira 300 kg težka kopija madžarske kraljevske krone, ki počiva na 2 krat dva metra velikem pozlačenem vzglavniku na vrhu 85 metrov visokega neogotskega stolpa katedrale. Foto: MMC RTV SLO/A.K.Kovač
Katedrala je znamenita tudi po svoji arhitekturi. Ima tri cerkvene ladje in štiri kapele. V njej vsako leto uprizorijo kronanje, v spomin na ustoličenje prvega habsburškega kralja Maksimilijana II. Foto: MMC RTV SLO/A.K.Kovač
Zgradba slovaškega parlamenta je eno od čudes socialistične arhitekturne umetnosti in na pogled nič kaj privlačna. Foto: MMC RTV SLO/A.K.Kovač
Srce mesta je staro jedro, polno umetniških skulptur, kipov, arhitekturnih detajlov in okraskov. Foto: MMC RTV SLO/A.K.Kovač
Med sprehodom po mestnem jedru boste naleteli na številne umetniške skulpture, med njimi na Čumila, ki leze iz vodnjaka in opazuje mimoidoče. Gre za sodoben kip, zgodbe o njem pa naj bi si izmislili turistični vodiči. Pa vendarle, meni je najbolj všeč ta, da je možak preživel bombardiranje in se ob koncu vojne zadovoljno smeje, ko gleda dekleta, ki hodijo mimo. Vi si lahko izmislite svojo zgodbo. Foto: MMC RTV SLO/A.K.Kovač
Ulice starega mestnega jedra so kakor nalašč za samoten sprehod. Stare zgradbe, ki pritiskajo na ozke poti silijo k ugibanju, kaj vse se je za zidovi dogajalo v stoletjih njihovega obstoja. Foto: MMC RTV SLO/A.K.Kovač
Zamišljeni Pavol Országh Hviezdoslav (Zvezdoslav) velja za največjega slovaškega pesnika. Bil je vodilni predstavnik literarnega realizma, v svojih delih pa je uporabljal veliko izrazov in besed, ki jih je iz jezika izpeljal sam, zato je njegova dela težko prevajati. Bil je poet laureat svojega časa in je v slovaščino prevedel mnoga klasična dela tujih avtorjev. Foto: MMC RTV SLO/A.K.Kovač
Mesto se razprostira na obeh bregovih Donave, ki ni lepa in modra samo na Dunaju. Foto: MMC RTV SLO/A.K.Kovač