Lizbona (portugalsko Lisboa) je ena najzanimivejših evropskih prestolnic. Med sedmimi griči, na katerih se razteza, se prepletajo nemir in živahnost pristanišča, domačnost in prijaznost starega srednjeveškega dela mesta in svetovljanskost moderne evropske prestolnice.

Lizbona je mesto, kjer se srečujeta tradicionalno in moderno, mesto, ki te očara in hkrati pretrese. Ob vsej domačnosti, ki jo ponuja, je na eni strani ulice mogoče videti svetleči hotel s petimi zvezdicami, samo lučaj stran pa samevajo razpadajoče hiše, ki kar kričijo po prenovi.

Belem, Baixa, Bairro Alto ...
Lizbona je do turistov prijazno mesto. Ob prvem obisku je prepovedano izpustiti del mesta, ki se imenuje Belem. Poleg spomenika pomorščakom in Torra de Belem, je nujna postojanka tudi prijazna gostilnica, kjer izdelujejo in prodajajo greha vredne slaščice Pasteis de Belem.

V središču mesta je treba obiskati Praca do Comercio, prostrani trg, kjer se je včasih bohotila kraljeva palača, a je bila v potresu leta 1755 popolnoma porušena. Malo severneje se nahaja četrt Baixa. Beseda "baixa" izhaja iz besede "nižje" in predstavlja spodnji del mesta, kjer je mogoče srečati veliko pouličnih umetnikov, pevcev fada, pa tudi vse mogočih preprodajalcev.

Iz Baixe eno od treh dvigal vodi v četrt Bairro Alto, najbolj zanimiv in fascinanten je definitivno Elevador de Santa Justa. To je dvigalo, ki ga je na začetku 20. stoletja zgradil francoski arhitekt Ponsard, ki je bil učenec Gustava Eiffla, ki je na svojem učencu pustil močan pečat. Bairro Alto je mirna četrt, ki oživi ponoči s svojimi neštetimi bari fada.

Na vzhodu portugalske prestolnice se nahaja Alfama z ozkimi in temačnimi ulicami. To je najstarejši predel mesta, kjer se še vedno čuti mavrski pridih in kjer nas objamejo natlačene, bolj ali manj razpadajoče hiše in na njih izobešeno perilo. Obvezen je tudi obisk gradu Castelo de Sao Jorge, od koder se razteza čudovit pogled na celo mesto.

Mesto glasno zaradi svojih prebivalcev
Portugalci so izredno prijazni, ljubeznivi in ustrežljivi ljudje. In glasni. Kot njihovi sosedi Španci tudi Portugalci svoje frekvence ne znajo spustiti pod raven nadpovprečno glasnega Slovenca. Na tisoče kavarnic in restavracij v mestu preveva živahni latinski hrup. Ob večerih se ritem umiri in iz restavracij se razlegajo presunljive melodije fada, otožne glasbe, ki govori o hrepenenju.

Lizbona je mesto, ki ga je vredno obiskati. Ko ga začnemo spoznavati, nas očara, in en sam obisk zagotovo ne bo dovolj.

B. T.