Takšna usoda pa ni bila namenjena katedrali v severnonemškem mestu Hildesheim, ki leži nekaj manj kot 30 kilometrov južno od Hanovra. Letalski napadi, posebno tisti, ki se je zgodil 22. marca 1945, so skoraj do tal porušili večji del starega medstnega jedra, ki je do tedaj ohranil značilno srednjeveški značaj. Povojna obnova je prinesla postavitev sodobnih stavb, šele po letu 1970 pa je stekla akcija, v okviru katere so zgradili kopije nekaterih starih stavb. Podoben zgodovinski lok sta doživeli tudi katedrala v Hildesheimu in cerkev svetega Mihaela. V bombardiranju sta bili obe cerkvi močno poškodovani, a so ju po vojni obnovili. Tako temeljito in mojstrsko, da sta se oba objekta leta 1985 znašla celo na seznamu svetovne kulturne dediščine organizacije Unesco.

Središče romanske umetnosti
Cerkvi veljata za dva od najpomembnejših nemških srednjeveških arhitekturnih spomenikov, Hildesheim pa ravno zaradi njiju slovi kot središče nemške umetnosti romanskega sloga. Pročelje katedrale je bolj ali manj nečlenjeno, največji zakladi so manjši elementi, ki so se ohranili iz srednjega veka in ki jih ni bilo treba nadomestiti s kopijami. Ogleda vredna so tako bronasti steber, ki ga krasi relief s prikazom življenja Jezusa Kristusa, sarkofag svetega Godeharda in bronasta vrata, katerih izdelavo je leta 1015 naročil škof Bernward.

Slednji je stal tudi za projektom postavitve cerkve svetega Mihaela. Gradnjo je naročil, da bi si v cerkvi uredil svojo grobnico. Zato je tudi cerkev poimenoval po svetem Mihaelu. Mihael je namreč krščanski angel smrti, ki nosi duše umrlih v nebesa. Cerkev velja za enega vrhuncev obdobja vladavine Otta, prvega cesarja Svetega rimskega cesarstva nemške narodnosti po tistem, ko je državo priznal tudi rimski papež.

Hildesheimski čudež
Čeprav cerkvi nista nedotaknjeni dočakali konca druge svetovne vojne, pa tudi o hildesheimski katedrali kroži mit. Ob apsidi katedrale se že skoraj tisoč let (od leta 1020, ko je bila zgradba dokončana) vzpenja vrtnica. Po legendi bo mesto Hildesheim cvetelo toliko časa, dokler bo cvetela vrtnica. In kot po čudežu se bombe med drugo svetovno vojno vrtničnega grma niso dotaknile. Še danes cveti in še danes živi tudi mesto Hildesheim.

P. B.