Pozornosti ne pritegneta le velikost in oblika samostana, ki je bolj poznan pod imenom mesta, v katerem je zgrajen (samostan Batalha), ampak predvsem dekoracija pročelja in izjemno izoblikovana kamnoseška dela, ki jih lahko občudujete na vsakem koraku vašega sprehoda po samostanskem kompleksu.

Največ zanimanja je delažna »Nedokončana kapela«, ki simbolizira dolgotrajno gradnjo samostana in množico arhitektov, ki so mu dali svoj pečat, zato njeno ostrešje ni dokončano in pušča odprte možnosti za domišljijo vsakega posameznika.

Samostan je dal zgraditi kralj João I., ki se je pred bitko s Kastiljci leta 1385 zaobljubil, da bo v primeru zmage Devici Mariji postavil veličastno zgradbo. Portugalci so bitko dobili, s tem pa so se tudi rešili španske nadoblasti. Kralj je svojo obljubo izpolnil, a njene uresničitve nikoli ni videl.

Gradili so ga 200 let
Ta ogromen kompleks so namreč gradili kar dve stoletji in v tem času se je na Portugalskem prestolu zamenjalo sedem kraljev. Dela so se sicer začela kmalu po bitki, ko je portugalski arhitekt Afonso Domingues narisal načrte, a gradnjo so končali šele leta 1517.

Dolgotrajna gradnja ni bila edina težavna stvar v zgodovini samostana. Leta 1755 ga je najprej prizadel potres, leta 1810 pa so ga opustošile in požgale Napoleonove čete. Dominikanci, red, ki je upravljal kompleks, so se iz poškodovanega samostana izselili, kraj pa je bil prepuščen propadanju. Iz tega žalostnega stanja ga je rešil kralj Ferdinand II., ko je ukazal obnovitvena dela in tako znova oživil ta dragulj gotske arhitekture.

Na začetku 20. stoletja so samostan razglasili za spomenik državnega pomena, od leta 1980 pa je v njem muzej.

Ana Svenšek
ana.svensek@rtvslo.si