Unesco je fjord dodal na svoj seznam svetovne dediščine. Foto: RTV SLO
Unesco je fjord dodal na svoj seznam svetovne dediščine. Foto: RTV SLO

Fjord je potopljena ledeniška dolina, ki jo je zalilo morje. Značilna zanj so strma pobočja, prek katerih se v slapovih izlivajo reke. Pogled na to čudo narave je res prelep, saj se modrina morja stika z zelenimi pobočji, v katere so zarezane struge rečic, ki se pred izlivom spremenijo v zavese slapov.

Ana Svenšek

Slap Hellesylt je eden izmed najbolj fotografiranih na tem območju – nahaja se v bližini pristanišča. Pogled nanj je res lep, še posebej zato, ker deli vasico, po kateri nosi ime, na dva dela. Foto: RTV SLO/A.S.
Lepote fjorda Geiranger so bile kmalu znane po vsem svetu. Prva ladja s turisti je vanj zaplula že leta 1869. Foto: RTV SLO/A.S.
Najvišji vrhovi so prekriti z večnim snegom in od tam izvirajo rečice, ki tečejo po gozdnatih pobočjih. Foto: RTV SLO/A.S.
Ta slap ima zanimivo ime – Snubec. Snubec naj bi po legendi poskušal zaprositi za roko vsako od sedmih sester, ki se zlivajo v morje nasproti njega. A so ga vse zavrnile in zaradi tega je začel popivati, na kar nakazuje tok vode, ki oblikuje steklenico, preden se razdeli na dva dela. Foto: RTV SLO/A.S.
Nasproti Snubca je slap Sedem sester. A vseh sedem ni vedno vidnih, saj je njihov tok odvisen od dežja. Foto: RTV SLO/A.S.
Najboljše in tudi najcenejši način za ogled fjorda je reden prevoz s trajektom. Trajekt namreč povezuje pristanišči v vasicah Hellesylt in Geiranger in pluje večkrat dnevno od maja do septembra. Foto: RTV SLO/A.S.
Po fjordu se vsako leto zapelje več sto tisoč obiskovalcev, ki v uro trajajoči vožnji poslušajo o naravnih znamenitostih in zgodovinskem dogajanju ter ob mirni glasbi iz zvočnikov opazujejo lomljenje svetlobe na rečnih izlivih. Foto: RTV SLO/A.S.
Vse kmetije so opustele, zadnjo so njeni lastniki zapustili leta 1961. Nekatere so sedaj restavrirali in jih odprli za obiskovalce, ki si jih pridejo ogledati s čolni in kanuji. Foto: RTV SLO/A.S.
Ko so bili otroci, ki so živeli na tej kmetiji, še majhni, so jih morali privezati na vrvico, da ne bi padli čez pečino. Danes je ta kmetija priljubljena izletniška točka, saj je odprta za javnost. Foto: RTV SLO/A.S.