Donava je dolga 2.857 kilometrov, ponekod dosega širino 1,5 kilometra in globino tudi do osem metrov. Donava ni pomembna samo za naravo, že stoletja je namreč tudi zibelka kulture in civilizacije ter pomemben vir pitne vode 20 milijonom ljudem.

A reka je danes zaradi razvoja industrije, urbanizacije, intenzivnega kmetijstva in rečne regulacije zelo ogrožena. Med ključnimi težavami njenega porečja so preobremenjenost z nitrati, visoka raven organskih snovi, ki izvirajo iz odpadnih voda, spremembe v toku reke in vpliv na transport sedimentov, obremenjenost s problematičnimi snovmi (težke kovine, nafta in toksini), onesnaženja zaradi nesreč, tudi z odlagališč, ter izguba močvirij.

Konvencija o varstvu reke Donave
Prav zato se je 15 držav zavezalo, da bodo izvajale ukrepe za varovanje Donave, zato so podpisale konvencijo o varstvu reke Donave. Med podpisnicami je tudi Slovenija, poleg nje pa še Avstrija, BiH, Bolgarija, Hrvaška, Češka, Nemčija, Madžarska, Moldavija, Črna gora, Romunija, Slovaška, Srbija, Ukrajina in Evropska unija kot celota.

Pomemben del reševanja težav Donave je tudi informiranost in ozaveščenost prebivalcev, ki živijo ob Donavi in njenih pritokih. Tako sta v Sloveniji reki Drava in Mura pravi zakladnici pestrega rastlinstva in živalstva, sicer pa kar dve tretjini slovenskega ozemlja spadata v donavsko porečje z glavnimi rekami Savo, Dravo in Muro.

Cilj podpisnic omenjene konvencije je zato tesno sodelovanje držav pri reševanju temeljnih vprašanj gospodarjenja z vodami ter zagotavljanje ustreznih pravnih, upravnih in tehničnih ukrepov za ohranitev in izboljšanje kakovosti reke Donave in njenega okolja. Pogodbenice so se tudi zavezale k pripravi usklajenega mednarodnega načrta upravljanja njenega povodja.

Različne podobe Donave, ki je zelo pomembna plovna pot, po drugi strani pa prinaša tudi poplave, si oglejte v spodnji galeriji.