»Zid smrti« pred katerim so streljali jetnike. Med ubitimi je bila tudi 9-letna deklica, ki je ukradla kos kruha. Foto: RTV SLO/V.K.
»Zid smrti« pred katerim so streljali jetnike. Med ubitimi je bila tudi 9-letna deklica, ki je ukradla kos kruha. Foto: RTV SLO/V.K.

Če vas ne bo pretresel sprehod med gosto postavljenimi barakami, v katerih so se stiskale množice sestradanih in mučenih taboriščnikov, boste prav gotovo onemeli v prostoru, kjer še vedno hranijo predmete, ki so jih ob prihodu odvzeli internirancem. Odvzeto imetje so shranjevali v prostoru, imenovanem »Kanada«, ki je za Poljake takrat veljala za obljubljeno deželo.

Zadnja postaja pod prhami
Na kupih kovčkov in prtljage je še vedno videti imena mnogih, ki so svojo pot končali v krematorijih Auschwitza in Birkenaua, obiskovalec pa otrpne tudi ob pogledu na 30 metrov dolgo vitrino, v kateri so lasje, ki so jih odrezali internirancem, preden so jih stlačili v barake ali jih poslali pod »prhe«, od koder se niso nikoli vrnili.

Taborišče je od leta 1947 muzej človeške krutosti, skozi katerega se vsako leto sprehodi pol milijona obiskovalcev, od leta 1979 pa je tudi na seznamu Unescove dediščine.

Aleksandra K. Kovač

»Arbeit macht frei« - Delo osvobaja - je napis, ki so ga po transportu v taborišče najprej zagledali interniranci. Večina jih je skozi vrata stopila le enkrat. Foto: RTV SLO/V.K.
Taborišče Auschwitz so sestavljala tri manjša taborišča: administrativno središče Auschwitz I, uničevalno taborišče Auschwitz II (Birkenau) in delovno taborišče Auschwitz III (Monowitz). Foto: RTV SLO/V.K.
Bodeča žica je preprečevala pobege taboriščnikov. Kljub temu jih je pobegnilo okoli 700, od tega 300 uspešno. Ujete ubežnike so mučili in pobili. Foto: RTV SLO/V.K.
Z lučmi v stražnih stolpih so ponoči razsvetljevali dvorišče, stražarji pa so ustrelili vsakogar, ki je skušal pobegniti. Foto: RTV SLO/V.K.
Pozno poletje, ki objema drevored, daje varljiv videz skoraj idiličnega prizora. Vendar obiskovalec niti za trenutek ne pozabi, kje se nahaja. Zdi se, da je Auschwitz zadržal ves spomin na trpljenje tisočih in tisočih ujetnikov. Foto: RTV SLO
Zloglasni Blok 11 stoji v središču taborišča smrti. Zgradba je bila zapor, v kleti so bile zaporniške celice. Mnoge so bile tako majhne, da taboriščniki v njih niso mogli niti sedeti (imenovali so jih stoječe celice). V bloku 11 so tudi prvič preiskusili delovanje zyklona B, ki so ga uporabljali za zaplinjanje taboriščnikov pod »prhami«. Foto: RTV SLO/V.K.
Okna celic, ki gledajo na dvorišče zidu smrti, so nacisti zakrili z lesenimi zastori. Jetnikom so tako preprečili pogled na svoje zločine, obenem pa so jih še bolj osamili. Foto: RTV SLO/V.K.
Celica duhovnika Maksimiljana Kolbeja, ki se je žrtvoval za taboriščnika, ki je imel družino. Potem ko so nacisti 15 ujetnikov iz bloka 4 določili za streljanje, se je Kolbe ponudil, da zasede mesto nekega očeta več otrok. Zaprt v celici je 14 dni umiral od lakote, nato pa so ga usmrtili z injekcijo fenola. Foto: RTV SLO/V.K.
Pozimi so se stražarji greli v stražnici, medtem ko so borno oblečeni in sestradani jetniki trepetali na mrazu. Foto: RTV SLO/V.K.
Na stebrih, ki stojijo na dvorišču prostora za apel, so leta 1943 obesili 12 poljskih ujetnikov. Jetniki so se morali vsako jutro in zvečer zbrati na tem dvorišču, kjer so jih prešteli. Javiti so se morali vsi, živi in mrtvi, zato so poleg komaj stoječih, izčrpanih jetnikov vsak dan ležala tudi trupla tistih, ki niso preživeli noči. Foto: RTV SLO/V.K.
Bodeča žica, ki je obdajala taboriščnike, je bila pod visoko napetostjo, zato je mnogo obupancev, ki so hoteli pobegniti, ubil električni tok. Foto: RTV SLO/V.K.
Na tem mestu je stala zgradba gestapa, kjer so zasliševali ujetnike, za katere so sumili, da so povezani s taboriščnim odporom. Na vislicah v ozadju so po sojenju obesili prvega poveljnika taborišča Auschwitz, Rudolfa Hössa. Foto: RTV SLO/V.K.
Pozor, visoka napetost. Smrtno nevarno, je taboriščnike opozarjal napis pred bodečo žico. Foto: RTV SLO/V.K.