Mednarodni spomenik svobode. Foto: RTV SLO/A. K.
Mednarodni spomenik svobode. Foto: RTV SLO/A. K.

V galeriji v berlinski četrti Friedrichshain je "razstavljenih" okrog sto slik umetnikov iz celega sveta, ki so okrasili ta mednarodni spomenik svobode. Poslikali so stran ostanka zidu, obrnjeno proti vzhodu.

Prvo sliko je kmalu po padcu zidu 9. novembra 1989 naslikala Christine MacLean, sledili pa so ji še številni drugi umetniki. Umetnine naj bi označevale čas sprememb in izražale navdušenje in upanje na boljšo in svobodno prihodnost ljudi po vsem svetu.

Kar dve tretjini umetnin sta poškodovani zaradi erozije ali vandalizma (največkrat v obliki grafitov). Od leta 2000 do danes so restavrirali približno eno tretjino umetnin. Začeli so s tistimi, ki so v bližini železniške postaje Ostbahnhof, tako da naj bi bil ta del galerije tudi najzanimivejši za obiskovalce. Ostanek zidu ob reki pa je namenjen berlinskim risarjem grafitov.

A. K.

Berlinski zid, ki so ga postavili avgusta leta 1961, je ločeval vzhodni in zahodni del Berlina. Foto: RTV SLO
Eden najbolj fotografiranih grafitov na ostanku zidu. Foto: RTV SLO
Zid je padel 9. novembra 1989, javnomnenjske raziskave pa kažejo, da v glavah Nemcev še vedno stoji. Foto: RTV SLO
Berlinski zid, zloglasna ikona hladne vojne. Foto: RTV SLO
You Can See Infinity (slika uničena), avtor Kentaur (Laszlo Erkel). Foto: RTV SLO
Brez naslova, avtor Kani Alavi. Foto: RTV SLO
Brez naslova, avtorja Jens Huebner, Andreas Kaemper. Foto: RTV SLO
Politics is the Continuation of War with Different Means (slika uničena), avtorja Carsten Jost, Ulrike Steglich. Foto: RTV SLO
Berlinski zid je sestavljalo 45 tisoč betonskih plošč. Vsaka od njih je tehtala dve toni in pol. Foto: RTV SLO
V letih, ko je stal berlinski zid, so zapisali kar pet tisoč poskusov pobega z vzhoda na zahod. 239 ljudi je med poskusom umrlo. Foto: RTV SLO