MQ, kot Dunajčani pravijo svoji MuseumsQuartier, je stičišče baročne in moderne arhitekture, majhnih in velikih kulturnih ustanov in skoraj vseh vej umetnosti, tudi ali predvsem najmlajših.

Muzejska četrt stoji na kraju, ki je bil priča pomembnim zgodovinskim dogodkom. Leta 1713 je cesar Karl VI. odločil, da bodo tu zgradili cesarske hleve - torej prostor za konje, kočije, kočijaže ..., ki so služili na habsburškem dvoru na Dunaju. Gradnjo je zaupal znanemu baročnemu arhitektu Johannu Bernhardu Fischerju von Erlachu. Velikanski kompleks je leta 1725 dokončal sin velikega mojstra, a vseh očetovih velikopoteznih načrtov ni mogel uresničiti.

Leta 1918, po razpadu avstro-ogrske monarhije, je bila večina zgradb prodana na dražbi. Tudi zaradi iznajdbe avtomobila cesarski hlevi niso več služili prvotnemu namenu. Od leta 1921 je prostor služil sejemski dejavnosti, v naslednjih desetletjih pa se je videz nekdanjih dvornih hlevov in okolice ves čas spreminjal. Leta 1985 so bodoči hram kulture v sklopu Dunajskega festivala prvič zasedli kulturniki.

Med letoma 1908 in 1986 so v avstrijski prestolnici potekale žolčne razprave o tem, kaj storiti s prostorom, ki so mu namenili posebno kulturno poslanstvo. Po večkrat ponovljenih natečajih so leta 1990 delo zaupali arhitektom Ortner & Ortner. A gradnja in obnova se še nista začeli, saj je izbrani načrt v naslednjih letih doživel številne spremembe. Aprila 1998 so končno začeli delo in tri leta kasneje je bila muzejska četrt odprta.

60.000 kvadratnih metrov, namenjenih kulturi, na robu najožjega mestnega središča se z umetnostno-zgodovinskim muzejem, muzejem naravne zgodovine in Hofburgom povezuje v velikansko "kulturno polje" Dunaja - mesta, ki se za velik del prihodkov od turizma lahko zahvali ravno bogati kulturni dediščini.